
Matej Žnuderl, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, je vedno odličen sogovornik, zato pri njemu ni teme, kjer bi varčeval z odgovori ali pa mu ne bi bila toliko poznana, zlasti kar zadeva invalidsko varstvo in še posebej odnos družbe do slepih in slabovidnih. Tudi v sredini oddaji Odprta dlan, 15. januarja 2025, smo se z njim pogovarjali o številnih težavah, pa tudi veselih temah, ki zadevajo senzorne invalide, še zlasti slepe.
Ker smo na začetku januarja obeležili Svetovni dan brajice – pisave za slepe, smo tej tematiki namenili več pozornosti. Še zlasti je bil zanimiv izlet v zgodovino razvoja te pisave, ki letos praznuje tudi 200. letnico uporabe. Francoski dijak Louis Braille, ki je to izumil, je bil pri svojem ravnatelju zelo čislan, vendar pa je ob skorajšnji zamenjavi, nova oseba na tem mestu takšno pisavo takoj prepovedala. Francosko vojno ministrstvo je že dalj časa razmišljalo, kako bi lahko iznašli pisavo, ki je ne bi bilo potrebno brati s pomočjo svetilke, ampak v temi, brez da bi opozarjali na svoj položaj na fronti. In tako sta se našla ponudba in povpraševanje, kot bi lahko danes to poimenovali.
Pregled slovenske brajice po črkah bomo objavili v naslednji številki.
Tudi Matej Žnuderl, ki ni slep od rojstva, ampak je oslepel kasneje, se je z brajico dokaj kmalu seznanil, jo tudi znal brati, vendar se mu je zdelo, da je zanj v obdobju študija takšno branje počasno, pa tudi primernih učbenikov za to takrat ni bilo. Študij psihologije je končal s pomočjo posnetih predavanj in ob pomoči kolegov s študija.
V oddaji pa smo se dotaknili tudi aktualnih tem, kot je dostopnost prostorov, pa tudi učnih gradiv za slepe, ki ne sledijo času, kar sporočamo tudi v enem od člankov v tej številki. O prostorski dostopnosti smo v naših oddajah že veliko govorili, dejstvo pa je, da za invalide, še manj pa za senzorno ovirane, tega ne bo mogoče uresničiti do konca tega leta, čeprav se že 15 let ve, da bi morala takšna dostopnost biti na voljo v letu 2025. Podobno je z javnim prevozom, kjer pa je letnica 2023, že tudi presežena.
Poslušalcem je zastavil tudi tri didaktična vprašanja, ki zadevajo brajico. Neverjetno je, da so poslušalci zelo hitro, ne samo prisluhnili vprašanjem, ampak tudi nanje pravilno odgovorili. Poslušalko z Gorenjske, pa je zanimalo, če je res, da se kasneje oslepeli težko privadijo na branje brajice. Gost oddaje je to potrdil, vendar pa je povedal, da obstajajo tudi izjeme, kot so bile nekdaj tekstilne delavke, ki so znale že po otipu prstov razlikovati med različnimi vrstami blaga.
Sodobna znanost in umetna inteligenca bosta v bližnji prihodnosti omogočili slepim, da bodo preko tako imenovanih pametnih očal lahko bili seznanjeni, katera vrsta hrane je pred njimi in katera oseba je v njihovi družbi. Takšna »pametna« očala so že zdaj na voljo, vendar so dejavna z nekaj desetinkami sekunde zamude, kar pa seveda ni prav dobro, ker se lahko slepa oseba znajde pred oviro, ki jo ta in takšna očala zaznajo prepozno, prav zaradi časovnega zamika. Obravnavane teme kažejo, da Matej Žnuderl podrobno spremlja tudi vse inovacije s polja znanosti, ki so ta hip na voljo.
Zanimivi oddaji lahko prisluhnete v arhivu radia: