Bliža se dan redkih bolezni, za katerega velja sicer 29. februar, vendar je prav zato redka bolezen, ker je tudi 29. februar le v prestopnem letu. Več o tem lahko preberete v članku prof. Jožeta Faganela na naslovnici današnjega Sporočevalca.
Ob tem pa vas želimo opozoriti na popoln nesmiseln, ki ga prenašata družabni mreži Facebook in TikTok, kjer se zvečine mlada dekleta predstavljajo kot influencerke za Tourettov sindrom na način, da ga želijo oponašati v resnici in to zlasti v domačem okolju ter se potem uvrstiti med »vplivnice«, ki pa jim je za cilj samo popularnost med svojimi vrstniki za nevedneže, ki ne vedo, da gre za prevaro in sramotenje oseb s tovrstno vrsto redke bolezni.
Simptomi Tourettovega sindroma so: mežikanje z očmi, dvigovanje obrvi, trzanje z nosom, obračanje glave, skomiganje z rameni, udarjanje, brcanje, skakanje, dotikanje predmetov, grimase, nihanje glave, odkašljevanje, smrkanje, puhanje, zehanje, ponavljanje lastnih besed, ponavljanje besed drugih, izgovarjanje družbeno neprimernih ali kletvic.
Kot poročajo mediji, je tovrstni trend razglašanja za imetnice Tourettovega sindroma, prva opazila nevrologinja iz Otroške bolnice Evelina v Londonu dr. Tammy Hedderly. Porast tovrstnih objav in razglašanje statusa za to bolezen, je postalo moda od leta 2020 naprej ter se širilo od Toronta do Berlina in Sydneyja v Avstraliji. Zanimivo pri tem pa je, da gre večinoma za deklice, čeprav diagnostika poroča, da zvečine zbolijo fantje.
Z objavami na Facebooku in TikToku, pa si seveda prislužijo precej denarja. Vse skupaj se je pričelo s covidom-19, tako da so ta pojav poimenovali »pandemija znotraj pandemije«. To pa zato, ker so bili ljudje takrat zvečine zaprti doma in niso vedeli, kaj početi. Od leta 2021 naprej je prikaz teh neresničnih in zaskrbljujočih pojavov zrasel kar na 5,8 milijarde posnetkov. Razlog naj bi bil v tem, ker so nekatere deklice prave simptome videle v resničnih zapisih te bolezni, da bi se potem lahko s tovrstnimi simptomi uvrstile v skupine lažnih pričevalk in bile tako »in«.
Višji status udeleženih pa ni edini cilj, saj ga hkrati spremlja tudi marketing tistih, ki prodajajo različna »zdravila« in to ne samo za Tourettov sindrom, ampak tudi za vse vrste različnih težav z zdravjem. K temu je veliko prispevala tudi umetna inteligenca, je na to opozorila angleška novinarka Deborah Cohen, ki je tudi avtorica knjige Bad influence (Slab vpliv). Zanjo so sporočila umetne inteligence halucionatorna, kar pomeni da proizvajajo netočne, nesmiselne in zlasti nevarne informacije, za katere pa uporabniki menijo, da so celo bolj zaupanja vredne kot mnenja pravih zdravnikov. Deborah Cohen opozarja, da je internet ustvaril »Divji zahod« medicinskega oglaševanja, ki pa je najmanj medicinsko, ampak ilegalno navaja potrošnike na uporabo neodobrenih medicinskih zdravil in pripomočkov. Pri nas smo se v zadnjem času soočili s tako imenovanimi slušnimi ojačevalci za gluhe, o katerih veliko piše in opozarja Boris Horvat Tihi iz Društva AURIS.