Za vsako okrevanje, ki je skoraj vedno tudi fizično in čustveno zahtevno, si je potrebno vzeti čas. V sklopu posebnega socialnega programa Veriga psihosocialne oskrbe in druženja, je izvajalka programa obiskala uporabnika Tadeja, ki uspešno okreva po počeni aorti. Tadej je ugotovil, da mu pri okrevanju pomaga, da je ne samo fizično, ampak tudi miselno aktiven, saj ima tako svojo tesnobo pod nadzorom. Izdelovanje čestitk je tisto, kar ga sprošča in popelje v svet ustvarjanja. Izvajalki programa Simoni Bukovec je pokazal nekaj zadnjih čestitk, ki so nastale izpod njegovih talentiranih rok. »Tadej je res zelo talentiran. V času obiska sem imela priložnost tudi videti od blizu, kako on hitro in enostavno izdela čestitko,« nam je navdušeno povedala Simona. Tadeju je v veliko oporo tudi njegov oče, ki mu je pomagal prebiti najtežje čase in še danes mu je v veliko oporo pri samem okrevanju.

Uporabniki posebnega socialnega programa Veriga psihosocialne oskrbe in druženja v času koronavirusa, ko so še bolj ranljivi, potrebujejo še več druženja, saj en sam nasmeh in klepet zelo veliko pomenita starejši in osamljeni osebi. Vedno nasmejana izvajalka Katja Bertoncelj s svojim nasmehom, ne samo da polepša poletni dan uporabnikom programa, ampak jih tudi obogati s svojimi obiski. Včasih si ob dopoldanski kavi in čaju tudi privoščijo kaj sladkega, in to brez slabe vesti.

Čeprav se sliši nekoliko iracionalno, vendar je res, da je in bo odločitev o cepljenju vezana, kot je bila že do sedaj, na emocije – čustva. Pri tem ne gre zanemariti, kaj so si o cepljenju mislili in si še mislijo naši starši, vplivni prijatelji in veliko manj, kaj o tem misli medicinska znanost, kot se morda na prvi pogled zdi.

Študije, ki so jih naredili na Inštitutu Maksa Plancka glede kognitivne psihologije, so šle v smer, da se sicer razumsko orientirane osebe tudi odločajo pametno, kar zadeva svoje zdravje. To niti ni bilo veliko presenečenje, čeprav so včasih odločitve za manj zdravo obnašanje precej pogoste. To pa zato, ker so seveda velikokrat bolj udobne in manj boleče, če lahko pri cepljenju sploh govorimo o kakšni bolečini.

Kadar se starši odločajo za cepljenje svojih otrok, jih prežemajo različna čustva, kot je dokaj nazorno tudi opisala hrvaška specialistka za ta vprašanja dr. Helena Tomljenović. To so čustva strahu, tesnobnosti, celo gnusa, ki velikokrat motivirajo starše, da se izogibajo cepljenju svojih otrok, čeprav jih na ta način izpostavljajo ne samo boleznim in celo morebitni smrti, ampak tudi s tem enako pri vseh drugih otrocih s katerimi pridejo njihovi v stik.

Čas, ko smo nakupovali brezskrbno, je ostal v preteklost. Danes je stanje precej stresno. To nenavadno spremembo v svojem življenju so najbolj občutile ranljive ogrožene skupine, katere redno obiskujejo izvajalci posebnega socialnega programa Veriga psihosocialne oskrbe in druženja. Izvajalka Simona Bukovec poskrbi, da imajo uporabniki programa dostop do sveže hrane.

V nedeljo, 9. avgusta, v oddaji za invalide Sončni žarek na Radiu Celje, se bo Borut Pogačnik pogovarjal z Gregorjem Ermanom, invalidom z multiplo sklerozo, ki je pri 22. letih zbolel in mu je bila napovedana samo še pot do invalidskega vozička ter bolniške postelje.

S svojo izjemno voljo in različnimi terapijami, pa je danes skoraj povsem zdrav, redno dela in vozi avto. Več o njegovi ozdravitvi pa to nedeljo med 19.15 in 19.45 uro na radijskih frekvencah Radia Celje: 95,1, 95,9, 100,3 in 90,6 MHz. 

Znanstveniki, ki se ukvarjajo s preučevanjem koronavirusa, so si že v marsičem enotni. Vsekakor pa drži, kar je povedal Anthony Fauci, da smo vsi povezani v tej pandemiji in da bomo skozi njo tudi vsi prešli. Vprašanje pa seveda je, kako, kdaj in s kakšnimi posledicami?

Kot je povedal za Jutarnji List Dimitri Krainc (verjetno naše gore list), predstojnik Klinike za nevrologijo na Northwestern University v Chicago, so že opazni takoimenovani postvirusni sindromi, ki so podobni encefalomielitičnim in ki se kažejo v možganskih vnetnih procesih s sindromom kronične utrujenosti. Sicer pa opozarja, da ima večina pacientov s covidom-19 težave na področju živčnega izvora.

Na temelju študij španskih pacientov, se je odkrilo, da je v 57% primerov prišlo do vsaj enega nevrološkega problema in to v razponu od glavobolov pa vse tja do kome. Enako so pokazale tudi študije s Kitajske, Velike Britanije in ZDA.

Gost oddaje Odprta dlan, 15. julija na Radiu Zeleni Val, je bil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, ki je odgovarjal na vaša vprašanja, katera ste poslali na Radio Zeleni Val. Beseda ni tekla samo o vseh razmerah povezanih s koronavirusom in o aktivnostih ter odzivnosti ministra in njegove ekipe v tej krizi, ampak tudi o njegovi vlogi očeta in moža.   

»Celovita skrb za starejše je ena od glavnih treh prioritet mojega ministrstva. Korona čas je pravzaprav prinesel to prioriteto na prvo mesto. Moj pristop k reševanju področja se kaže na dveh ravneh. Najprej interventno kratkoročno, kar pomeni da sem stalno v stiku z direktoricami, direktorji domov za starejše, s skupnostjo socialnih zavodov. Korona kriza je naplavila na dan do desetletja ali več trajajočo kadrovsko in finančno podhranjenost v domovih za starejše. Kadra ni zato, ker so plače prenizke, in tega ne moreš rešiti v nekaj mesecih. Bomo pa to rešili. Skupaj z ministrom za zdravjem imava odgovornost in tudi intenzivno delamo, da pripravimo sistemsko dolgoročno vzdržno rešitev. To je Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo krovno uredil to področje,« je dejal minister Janez Cigler Kralj, ki je v prvem julijskem tednu obiskal tudi Dom starejših v Šentjurju. Posebej je tudi izpostavil dobro sodelovanje z Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije. Na koncu oddaje nam je minister, oče štirih otrok zaupal svoje osebno vodilo, to so besede nekdanjega ameriškega predsednika Franklina Roosevelta: »S čim najbolj spreminjamo svet! Z otroki. Vsak otrok prinese nekaj novega na ta svet in bo ostal, upajmo da tudi takrat, ko  nas že več ne bo. Morda nismo mogli pripraviti prihodnosti za naše otroke, lahko pa svoje otroke pripravimo na prihodnost.«

Lepo se je družiti z ljudmi, saj se človek duševno, telesno in socialno razvija zdravo, če je redno v stiku z drugo osebo, mlajšo ali pa starejšo. Uporabnice programa Veriga psihosocialne oskrbe in druženja so vedno vesele, ko jih zaščitena po vseh predpisih obišče izvajalka Katja Bertoncelj in tako vsaj za trenutek vsi skupaj pozabijo na koronavirus. Tokrat so se odpravile na kratek sprehod in nato poklepetale v senčki na klopci. Ni lepšega.

Na povabilo Združenja invalidov – Foruma Slovenije bo gost sredine oddaje Odprta dlan na Radiu Zeleni Val, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Skozi 45 minut pogovora, se bomo sprehodili skozi njegovo življenje in delo do današnje funkcije ter tudi pregledali številne naloge in zahteve, ki jih je pred ministrstva in ministrstvo postavil čas pandemije ter so se s tem odprla številna socialna vprašanja o naši bližnji prihodnosti. Dotaknili se bomo odzivnosti trga dela, celostne skrbi za starejše, pregledali uporabnikom prijazne sisteme socialne pomoči ter seveda domove za starejše v prvem valu epidemije in v tem času. Poskušali bomo najti odgovore, če bo delo na domu, postalo naša prihodnost.

Pogovor bo verjetno zelo živahen, saj bo to prvič, da bo minister nekje spregovoril tudi z vidika svoje osebnosti, značaja in temperamenta.

Oddajo boste lahko poslušali na frekvencah 93,1, 97 in 105,30 MHz med 10.30 in 11.15 uro, prihodnjo sredo 15. julija. Svoja vprašanja pa lahko pošljete na elektronski naslov radia info@zelenival.com do 9.00 ure istega dne. Vprašanja lahko pošljete tudi po navadni pošti na Radio Zeleni Val, Taborska cesta 38d, 1290 Grosuplje za oddajo Odprta dlan. Minister bo skušal odgovoriti na večino vaših vprašanj, čeravno bo 45 minut, skupaj z glasbo, očitno premalo. Slovenski invalidi pa tudi drugi državljani zelo pozdravljamo to gesto ministra, ki bo na ta način še bližje vsem prav skozi radijski medij.

V nedeljo, 12. julija ob 19.15 uri, bo v oddaji za invalide Sončni žarek gostja Boruta Pogačnika, Dragica Mirnik, predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov s sedežem v Celju. V zanimivem pogovoru se bo dotaknila nedavne epidemije koronavirusa, ko je bilo to društvo, kljub vsem okoliščinam, izjemno dejavno. Govorila bo tudi o drugih posebnih socialnih programih društva, ki jih sicer izvajajo v okviru svojih načrtov in jih bodo do konca leta še aktivneje izvajali, da bi članice in člani dobili vso potrebno oporo v svojem okolju.

Več o programih pa to nedeljo na radijskih frekvencah: 95,1, 95,9, 100,3 in 90,6 MHz.