Imeti streho nad glavo je ena temeljnih človekovih potreb, in v naši državi se v zadnjih letih na tem področju veliko dogaja, novogradnje so vidne na vseh korakih. Za novogradnje na različnih koncih glavnega mesta ter tudi v številnih mestih in krajih po Sloveniji, je gotovo zaslužen Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad, ki je v zadnjih letih doživel pravo renesanso.

Prvi človek sklada mag. Črtomir Remec, pa je ime, ki je nedvomno povezano s tem razvojem in uspešno izvedenimi načrti, ki dajejo upanje vsem tistim, ki že leta dolgo iščejo stanovanja in plačujejo visoke najemnine.

Stanovanjski sklad namreč gradi v zadnjem obdobju predvsem najemna stanovanja, ki bodo dostopna vsem slojem prebivalstva, še posebej pa tudi mladim in ranljivim skupinam ter med njimi tudi invalidom.

Tudi ob vikendih so izvajalci v družbi uporabnikov posebnega socialnega programa Veriga psihosocialne oskrbe in druženja. Izvajalka Simona Bukovec je tako uporabnico programa popeljala do stare domače hiše v Naklem. Seveda ob tem je padla tudi solza sreče ob pogledu na domačo hišo in vseh lepih spominov nanjo. Včasih je mogoče tudi s tovrstnimi dejanji prinesti kanček sreče ljudem v pozni jeseni življenja.

Po poročilu medijev, ki pravijo da zadnja odkritja na področju raziskav koronavirusa potrjujejo izjemne težave do katerih lahko pride pri ljudeh, ki so okuženi z Covidom-19. Spojina devetih aminokislin tako zniža krvni tlak, da prično vene razpadati in da se pljuča spremenijo v želatini podobni snov, skozi katero kisik sploh več ne prihaja.

Infekcija nastane, ko virus Covid-19 preide v telo s pomočjo receptorja AC2, ki je v nosu. Zatem prehaja virus v celice različnih organov, kjer je ta receptor tudi prisoten, to je v črevesju, ledvicah in celo v srcu.

Redni dnevni sprehodi so zelo pomemben del našega življenja v vseh življenjskih obdobjih, saj z njimi krepimo naš imunski sistem, poskrbimo za potrebno dozo vitamina D, pripomorejo k izboljšanju duševnega zdravja, okrepitvi spomina, zmanjšanju težav s spancem, motivacijo in med drugim na ta način tudi poskrbimo, da smo vedno v dobri formi. Hoja je zelo koristna za starejše ljudi, saj z njo ne samo, da krepijo mišice in kosti, ampak jim tudi pomaga, da ohranjajo svoje telo stabilno.

Tako se je izvajalka Simona Bukovec posebnega socialnega programa Veriga psihosocialne oskrbe in druženja v družbi uporabnic programa odpravila na potrebno dozo sproščenega dnevnega sprehoda po Naklem.

V zadnji oddaji Odprta dlan je gostoval Blaž Urbanč, mlad študent s spinalno mišično atrofijo. V izjemno pestri, in skoraj 50 minut dolgi oddaji, je orisal različna obdobja svojega življenja do danes. Med drugim je povedal, da je že zelo mlad dognal, da mora biti celo bolj ekstravertiran, kot pa je okolje, da bo lahko kos morebitnim predsodkom, ki jih imajo ljudje do invalidov.  Na ta način se ustvarjajo stališča mlade generacije, ki bodo prenesena v različna okolja in tako bo v družbi manj tabujev in stereotipov. Ob tem je bilo tudi povedano, da so ravno te oddaje o invalidih in invalidnostih, kjer so gostje prav invalidi, že od leta 1994, veliko pripomogle k zmanjšanju predsodkov o invalidih v naši državi.

V oddaji Sončni žarek na valovih Radia Celje bo to nedeljo ob 19.15 gost oddaje Matej Žnuderl, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. V pogovoru z Borutom Pogačnikom se bosta sprehodila skozi sto let obstoja zveze.

Na tej poti je bilo veliko prelomnic, težav, pa tudi radostnih trenutkov. Ob razpadu Avstro-Ogrske monarhije, je bil poudarek na zdravju oči in očesne higiene. Družbena skrb pa je bila zreducirana le na beračenje. V teh stotih letih so se spreminjali načini zaposlovanja slepih, da bi v današnjem času ostali skoraj enakovredni ostalim državljanom, tako po izobrazbi kot po pričakovanju okolice do njih.

Kot bo predsednik M. Žnuderl povedal, je dandanes s pomočjo asistentov in sodelavcev lahko slepa oseba skoraj izenačena z drugimi sodelavci.

Zveza ima tudi v sedanjem času še veliko nerešenih vprašanj napram državi, kar zadeva podarjena zemljišča na Okroglem pri Kranju, pa tudi glede visoke najemnine za knjižnico slepih ter še obilo manjših stvari.

V oddaji boste lahko slišali tudi, koliko odličnih skladateljev, pevk in pevcev, literatov in drugih umetnikov se je v vsaki generaciji slepih udejstvovalo in nam podarilo pomembne dosežke na teh področjih.

Oddajo boste lahko to nedeljo, 13. septembra, spremljali na frekvencah Radio Celje, ki so: 95,1, 95,9, 100,3 in 90,6 MHz. Vabljeni k poslušanju!

Blaž Urbanč je eden od perspektivnih mladih distrofikov, ki trenutno študira na FDV. Neposredno v živo v jutrišnji oddaji Odprta dlan med 10.30 in 11.15 uro pa ga boste lahko poslušali v pogovoru z  voditeljem Borutom Pogačnikom na valovih Radia Zeleni Val.

Številka v studiu za vaše klice je 01 786 0 400. Prisluhnite zanimiv oddaji na frekvencah 93,1, 97 in 105,30 MHz, ko bosta govorila o življenju in delu distrofikov.

Društva, ki spadajo v Zvezo društvo Sožitje za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije, so zvečine zelo dejavna. Eno takih je tudi Društvo Sožitje Šentjur, ki ima 230 članov in ki deluje na področju občin Šentjur in Dobje. V zadnjih dveh mesecih so izvedli tudi dva tabora vseživljenjskega učenja in to v Izoli ter na Pohorju, kjer so spoznavali zdravilne rastline.

V septembru pa bodo organizirali podoben tabor v Zrečah, ki pa bo namenjen izključno osebam s težko motnjo v duševnem razvoju. Zato bo na Zrečah imel vsak udeleženec svojega spremljevalca.

Tabori so bili  letos pod velikim vprašajem, kajti večina članov Sožitja spada med rizične skupine prebivalstva. Po drugi strani pa so bile napovedi za izvedbo taborov na Hrvaškem tudi slabe že v mesecu maju, tako da so se odločili za izvedbe v domovini.

Skoraj četrt stoletja bo minilo odkar je Martina Režek pričela s svojim delom v Sožitju. Takrat je bila šoferka, ki je vozila uporabnike na različne lokacije, predvsem pa na usposabljanje v Zavod v Dobrni, in tudi v VDC-je in deloma še dandanes, kot predsednica društva Sožitje, počne tudi to. Sicer pa je zaposlena v Varstveno delovnem centru v Šentjurju, predsednica pa je že 10. leto.

Martina Režek je po poklicu strojni tehnik ter je tako tudi najbolj primerna za delovno inštruktorico v Varstveno delovnem centru, saj zna odpraviti vrsto morebitnih tehničnih zapletljajev. Svoje življenje pa si je »popestrila« tudi z dolgoletnim delom v prostovoljnem gasilskem društvu, kjer še danes odhaja na številna tekmovanja kot veteranka in je tudi gasilska častnica.

Vse to in še več pa boste lahko izvedeli v oddaji za invalide na Radiu Štajerski val, kjer bo to soboto, 5. septembra, spregovorila v pogovoru z Borutom Pogačnikom. Oddaja, ki jo lahko poslušate  na frekvencah 93,7 in 87,6 Mhz, bo med 14. in 15. uro.

Vsako leto na tisoče slovenskih romarjev obišče Medžugorje. Pred leti je tudi naša izvajalka programa Veriga psihosocialne oskrbe in druženja Slava Zorc s člani obiskala to svetovno znano romarsko središče. Tudi letos so tam nepregledne množice, kajti mnogi v tem svetu popolnih in drastičnih sprememb, iščejo uteho in pomoč pri razreševanju osebnih in družinskih kriz.

Borut Pogačnik

Avtor: MARIJAN LAČEN

Pa se je začela tudi v Sloveniji, deinstitucionalizacija namreč. Država je za njen začetek določila Dom na krasu v Dutovljah in Center za usposabljanje, delo in varstvo v Črni na Koroškem kot eksperimentalni (pilotni) enoti za ugotavljanje, kako uvajati deinstitucionalizacijo v slovenskem prostoru za osebe s težavami v duševnem zdravju in motnjo duševnem razvoju (v nadaljevanju s posebnimi potrebami). S tem začetkom, v primerjavi z razvitimi državami Evrope, zaostajamo približno 15 do 20 let. A v tem primeru, za dobrobit oseb s posebnimi potrebami, še kako velja domislek, bolje pozno kot nikoli.

Deinstitucionalizacija je za osebe s posebnimi potrebami dobra novica in sodobno ter kvalitetno načrtovanje njihovega bivanja. Deinstitucionalizacija je eno temeljnih izhodišč konvencije združenih narodov o pravicah invalidov kot tudi mednarodne lige za pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju. Pomeni nastanitev v  manjših bivanjskih enotah in praviloma v domačem, poznanem okolju. Je pa sama deinstitucionalizacija še daleč od celostnega planiranja kvalitete njihovega življenja. In če država oz. družba misli, da bo s preselitvijo oseb s posebnimi potrebami na manjše enote v celoti rešila njihove probleme, se seveda hudo moti. Sama preselitev ni dovolj, niti za pogasitev slabe vesti te iste države oz. družbe. Celostna rešitev namreč ni samo v deintitucionalizaciji, temveč v NORMALIZACIJI njihovega življenja.