ODLOČITEV O CEPLJENJU BO POVEZANA S ČUSTVI

Čeprav se sliši nekoliko iracionalno, vendar je res, da je in bo odločitev o cepljenju vezana, kot je bila že do sedaj, na emocije – čustva. Pri tem ne gre zanemariti, kaj so si o cepljenju mislili in si še mislijo naši starši, vplivni prijatelji in veliko manj, kaj o tem misli medicinska znanost, kot se morda na prvi pogled zdi.

Študije, ki so jih naredili na Inštitutu Maksa Plancka glede kognitivne psihologije, so šle v smer, da se sicer razumsko orientirane osebe tudi odločajo pametno, kar zadeva svoje zdravje. To niti ni bilo veliko presenečenje, čeprav so včasih odločitve za manj zdravo obnašanje precej pogoste. To pa zato, ker so seveda velikokrat bolj udobne in manj boleče, če lahko pri cepljenju sploh govorimo o kakšni bolečini.

Kadar se starši odločajo za cepljenje svojih otrok, jih prežemajo različna čustva, kot je dokaj nazorno tudi opisala hrvaška specialistka za ta vprašanja dr. Helena Tomljenović. To so čustva strahu, tesnobnosti, celo gnusa, ki velikokrat motivirajo starše, da se izogibajo cepljenju svojih otrok, čeprav jih na ta način izpostavljajo ne samo boleznim in celo morebitni smrti, ampak tudi s tem enako pri vseh drugih otrocih s katerimi pridejo njihovi v stik.

K temu so veliko prispevale velike teorije zarot, ki so se osrediščile prav okoli vprašanj o cepljenju in izhajajo največkrat iz ZDA. Vedeti namreč moramo da prvi amandma k ameriški Ustavi omogoča prosto izražanje kakršnihkoli misli, prepričanj in domnev. To pomeni, da nihče, tudi tisti, ki širi tovrstne teorije, ne more biti kazensko preganjan. Mimogrede povejmo, da so te dni v eni od ameriških prodajaln Walmarta, kupci nosili maske z nacističnimi simboli, vendar so kljub protestom prodajalcev in kupcev, mirno povedali, da ni zakonske osnove za pregon izražanja nacističnih prepričanj in s tem v zvezi simbolov.

Tako lahko v ZDA rečete, posnamete in napišete, karkoli vam pade na pamet, brez da bi vam kdo smel v tem pogledu oporekati. No, in s cepljenjem je prav tako. Spomnimo se različnih teorij zarote izpred desetih let, ko so cepljenje povezovale z avtizmom in še z drugimi boleznimi, ki pa jih znanost kasneje ni prav nič potrdila.

Dežurna psihosocialna služba uvedena meseca marca pri Združenju invalidu – Forumu Slovenije (ZIFS), je v tem času ugotovila popolnoma enake pomisleke in čustvene dileme, kot so jih ugotovile zgoraj omenjene študije. Kakorkoli že, preceplenost otrok in odraslih bo edina (skupaj z zdravili) prispevala k izgonu virusa covida-19 z zemeljske oble.

Seveda pa se že zdaj kaže potreba, in upamo, da bodo na Ministrstvu za zdravje to prebrali, da pričnemo z ozaveščanjem javnosti o nujnosti cepljenja proti temu virusu. Te dejavnosti morajo temeljiti na priseganju  čustvenih barier na tem področju, kajti emocionalna presoja je velikokrat težko obvladljiva in je kakor ogromna skala, ki je padla na pot rešitve iz krize pa do končnega cilja uničenja virusa.

Dogaja se, da ta trenutek starši ne dobijo dovolj informacij ali pa jih sploh ne dobijo, saj nas kličejo in sprašujejo, kako in kje bi lahko to dobili, saj velikokrat ne morejo niti do svojega lečečega zdravnika zaradi ukrepov, ki so na področju zdravstva izjemno rigorozni in prav je tako, vendar pa ni prav, da se še ne razmišlja o promociji cepiv. Že v 19. številki Sporočevalca, 15. aprila, smo na 1. strani poročali o Ivanki Komprej iz Prevalj, ki se je kot prva javila za slovensko prostovoljko poskusnega cepljenja. Njen predlog in ponudbo smo takoj posredovali Kemijskemu inštitutu v Ljubljani, ki se nam je zato tudi pisno zahvalilo.

Cepivo še vedno ni dosegljivo, vendar pa nas rezultati iz angleškega Oxforda bodrijo, da bo marsikje jeseni cepljenje že možno.

Brez močne psihološke opore staršem in tudi odraslim, ki bodo pred odločitvijo o cepljenju, ni mogoče pričakovati množično preceplenost. V sklopu službe ZIFS, vemo, kako pomembna je tudi vsakokratna osebnostna psihološka struktura posameznikov in kako zadrte so včasih trditve oseb s takoimenovano čustveno-čutno osebnostno strukturo (po C. G. Jungu), ki zahteva poseben pristop v takih primerih. ZIFS je prvi, ki opozarja na to razsežnost, ki bo postala resničnost že čez nekaj mesecev. Menimo, da nam velja prisluhniti!

Borut Pogačnik