Peter Bršek je novi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije, ki ga še ne poznamo in zato bo oddaja z njim na Radiu Celje prva taka predstavitev. V oddajah Sončni žarek, ki so na sporedu Radia Celje že od leta 1996 naprej, je nastopilo kar veliko delovnih invalidov v vseh teh letih. Sicer pa je razmerje na Celjskem do sedaj predstavljala predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov s sedežem v Celju Dragica Mirnik.

Oddajo smo posneli nekaj dni prej, na sporedu Radia Celje pa bo v nedeljo, 11. junija med 18.15 in 18.45 uro. Frekvence radia so: 95,1, 95,9, 100,3 in 90,6 MHz.

V četrtek, 8. junija, bo v naši radijski oddaji Odprta dlan spet možnost za postavljanje vprašanj, mnenj in stališč. Tokrat v zvezi z zdravstvom, saj bo gost oddaje Matjaž Trontelj, direktor Službe za javne zadeve pri Vzajemni. Z njim se bomo pogovarjali o najbolj žgočih problemih slovenskega zdravstva, ukinitvi dodatnega zdravstvenega zavarovanja in o perspektivah in upanjih slovenskih bolnikov ter čakajočih na preglede in posege.

Tema je tako zanimiva in raznolika, da boste verjetno imeli, kar veliko vprašanj na to temo. Vaša vprašanja pa nam lahko že zdaj posredujete na naš elektronski naslov, ki je: info@zifs.si, saj je pričakovati, da bodo linije radia oziroma njihova številka za klice, ki je 01 786 0 400 v času oddaje, ki je od 10.30 do 11.15 ure zelo zasedene. Frekvence radia pa so: 93,1, 96,2 in 97 MHz.

V četrtek, 25. maja, sem imel v okviru programa Pod-uk Združenja invalidov – Foruma Slovenije javno Power-Point« predavanje (21. doslej po vrsti) “Invalidi – Zemljani, ki sooblikujejo našo civilizacijo” in to v Trzinu.  Prisotni so bili zadovoljni s predstavitvijo in so jo pohvalili.

V preteklosti se je mislilo, da tisti, ki imajo hude mišične bolečine, pa tudi da jih bolijo kosti celotnega skeleta, niso bili resno obravnavani. Medicinska znanost pa je v zadnjih desetletij ugotovila, da je tovrstni zbir težav in bolečin znan kot fibromialgija in da zanjo praktično (še) ni zdravila.

Več o tej zahrbtni bolezni, ki napada večinoma ženske po 40. letu, boste lahko izvedeli v oddaji Odprta dlan v sredo, 24. maja med 10.30 in 11.15 uro, ko bo gostja oddaje Katja Podgoršek, predsednica Društva za fibromialgijo. Ker se ta bolezen pojavlja tudi med invalidsko populacijo, ste vabljeni k sodelovanju prav vsi, ki lahko sodelujete s svojimi vprašanji, mnenji in stališči v času oddaje na telefonski številki studia Radia Zeleni val, ki je 01 786 0 400. Frekvence radia pa so: 93,1, 96,2 in 97 MHz.

Čas teče in z njim tudi delovanje invalidskih organizacij. Mogoče se nekaterim zdi, da leto 1963 ni tako zelo oddaljeno, vendar pa je kljub temu minilo od tedaj že šest desetletij. Branka Perne, ki je predsednica Zveze Sožitje, sicer ni bila med ustanovnimi člani, vendar je zelo kmalu našla pot v Sožitje po rojstvu sina z motnjo v duševnem razvoju. Preden je lani postala predsednica zveze, je bila kar nekaj časa predsednica Sožitja v Kranju, kjer je tudi pustila močan pečat. V ponedeljkovi oddaji Odprta dlan pa je poslušalke in poslušalce seznanila tudi s tekmovanji Specialne olimpijade, ki je bilo nedavno v Mariboru, kot predpriprava za Poletne svetovne igre specialne olimpijade, ki bodo v Berlinu od 17. do 25. junija. Jutri, 23. maja, bo v Cankarjevem domu v Ljubljani ob 17. uri proslava ob 60. letnici Zveze Sožitje.

V soboto, 20. maja, smo po vsem svetu praznovali Svetovni dan čebel, ki pa je nastal na pobudo slovenskih čebelarjev in še posebej Boštjana Noča, predsednika Čebelarske zveze Slovenije. Osrednja proslava je bila letos v Celju. Boštjan Noč je leta 2017, s pomočjo svojih kolegov, uspešno lobiral pri Organizaciji združenih narodov, ki je nato razglasila 20. maj za svetovni dan. Dvajseti maj ni bil izbran slučajno, saj je to rojstni dan najbolj znanega slovenskega čebelarja Antona Janše, ki je bil doma z Breznice pri Žirovnici, in se je rodil 1734.

V nedeljski oddaji Sončni žarek na Radiu Celje, je bila gostja večera Štefka Zlobec, predsednica Združenja Spominčica – Alzheimer Slovenije. V majevski oddaji, je povedala, da je v Sloveniji po dokaj natančnih analizah okoli 50.000 obolelih za demenco, ki »zaposlujejo« najmanj še tri osebe v svojih družinah, kar pomeni, da je demenca težava najmanj 150.000 oseb v naši državi, kar je okoli 7 odstotkov prebivalstva.

Invalidska podjetja so izjemnega pomena za zaposlovanje invalidov. V zadnjih letih smo slišali veliko pohvalnih besed o zaposlovanju v teh subjektih slovenskega gospodarstva, včasih pa tudi kakšno pikro in celo o izkoriščanju nekaterih invalidov. Med zadnje gotovo ne spada invalidsko podjetje Želva s sedežem v Ljubljani, ki je zgradilo takšen sistem zaposlovanja, ki omogoča socialno in delovno rehabilitacijo za številne osebe z invalidnostjo ter še zlasti z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, ki je ne bi našli nikjer drugje. Kdor se poda skozi njihove proizvodne obrate in se sreča z nasmejanimi izvajalci storitev, se lahko osebno prepriča, da je njihov način in pristop do oseb z različnimi invalidnostmi, ne samo uspel, ampak je lahko tudi za zgled številnim drugim zaposlovalcem invalidov.

Stanovanjski problem v Sloveniji se ne bo kmalu rešil. Ta trenutek ima Stanovanjski sklad RS, javni sklad podatke, da v Sloveniji potrebujemo najmanj 10.000 stanovanj, kar je zbir potreb po regijah. Nova vlada si je zadala za cilj, da bo do leta 2030 na voljo 20.000 stanovanj, kar pa je vse odvisno od finančnih prilivov, je v oddaji Odprta dlan zadnji četrtek povedal direktor sklada mag. Črtomir Remec.

Še vedno velja formula po kateri sklad namenja kar deset odstotkov stanovanj gibalno oviranim in dvajset odstotkov tistim, ki potrebujejo oskrbovana stanovanja. Sedemdeset odstotkov stanovanj pa je namenjeno za najem. Letošnja številka stanovanj, ki bodo na voljo, je kar 714, kar je bilo omogočeno z različnimi dodatnimi sredstvi.  Neprofitna najemnina 5 eur po kvadratnem metru je izjemno nizka, vendar je pogojena iz načrta za okrevanje in odpornost.

V včerajšnji oddaji Odprta dlan, v sredo, 12. aprila, je mag. Roman Rener iz Geodetskega inštituta Slovenije obširno spregovoril o projektu Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. Pozabil ni na noben aspekt mobilnosti, začenši z digitalnostjo, ki invalidu ali drugemu mobilno oviranemu občanu omogoča, da sploh lahko načrtuje svojo pot od doma do želene točke ter se prepriča, če je pot z vidika javnih prevoznih sredstev in različnih ovir, sploh mogoča. Drugo pomembno vprašanje pa je fizična dostopnost ter socialna vključenost oseb, ki mu bodo pomagale priti do prevoznega sredstva – vlaka ali avtobusa, do morebitnega cilja v tem kraju.