BREZ ČEBEL NE BI BILO HRANE…

Od leve proti desni: Borut Pogačnik, Dušan Strnad in Boštjan Noč Foto: Radio Zeleni val

V soboto, 20. maja, smo po vsem svetu praznovali Svetovni dan čebel, ki pa je nastal na pobudo slovenskih čebelarjev in še posebej Boštjana Noča, predsednika Čebelarske zveze Slovenije. Osrednja proslava je bila letos v Celju. Boštjan Noč je leta 2017, s pomočjo svojih kolegov, uspešno lobiral pri Organizaciji združenih narodov, ki je nato razglasila 20. maj za svetovni dan. Dvajseti maj ni bil izbran slučajno, saj je to rojstni dan najbolj znanega slovenskega čebelarja Antona Janše, ki je bil doma z Breznice pri Žirovnici, in se je rodil 1734.

Tudi Boštjan Noč prihaja s tega okolja in že družinska tradicija je kazala na to, da bo nasledil svoje prednike na področju čebelarstva. Danes ima okoli 400 panjev in je izjemno dejaven pri razvoju slovenskega čebelarstva, ki je postavilo pravi spomenik slovenski čebeli v Višnji Gori z muzejem in hišo Kranjske čebele, ki je tudi nekaj enkratnega v svetu.

Župan Občine Ivančna Gorica in državni svetnik Dušan Strnad, je skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije našel smisel promocije, kjer se je na gradu Podsmreka dejansko pričelo slovensko čebelarstvo že na pragu 19. stoletja. V zanimivi oddaji so se poslušalci seznanili s kulturnim razvojem čebelarstva v naši državi ter s pomembnostjo čebel v opraševanju za prehrano človeštva. Prav letošnja pomlad kaže, da bo zaradi deževja in hladu malo sadja, vrtnin in drugih pridelkov, ker čebele niso mogle iz panjev ob takšnem vremenu. Čas oddaje je bil prekratek, da bi lahko opozorili na vse razsežnosti čebelarstva, sta pa gosta omenila, da bo v mesecu juliju svetovno tekmovanje mladih čebelarjev od 12. do 18. leta, kjer bodo v Šentvidu pri Stični v dveh dneh potekala tekmovanja v znanju teorije in v praktičnem delu v čebelnjaku. Tudi ta svetovni dogodek, bo slovensko čebelarstvo še bolj utrdil na uspešni poti promocije. Ob koncu pa zapišimo tudi to, da so prav slovenski paraplegiki pričeli s čebelarjenjem v čebelnjakih, ki so brez arhitekturnih ovir. Oddaji lahko prisluhnete v arhivu Radia Zeleni val preko linka: