V današnji oddaji Odprta dlan, je znani strokovnjak in gost številnih slovenskih radijskih postaj, Robert Terčelj, govoril o pomenu naravnih zdravil, še zlasti v primerih, ko s tem pomagamo bolnikom, da jim ni potrebno jemati antibiotikov, saj preveč množična uporaba le teh, zmanjšuje odzivnost nanje, ko postanejo bolezni hude in resne.

 Tako že danes vemo, da veliko antibiotikov več ne prime, ker smo jih v življenju vse prevečkrat nepremišljeno jemali. V skoraj uro dolgi oddaji, je odgovarjal na številna vprašanja poslušalcev glede njihovih zdravstvenih težav. Nekateri so spraševali tudi glede vpliva bioloških zdravil, za katere je dejal, da so izjemno pomembna in da je Slovenija med tistimi odličnimi državami v Evropi, ki omogoča terapijo z njimi iz zdravstvene blagajne. Sicer pa se je kot dober poznavalec omejil na prehladna obolenja, viroze, pa tudi na težave z odvajanjem blata, ki so večkrat značilne za invalidsko populacijo, pa tudi za vse tiste, ki pri svojem delu in v prostem času preveč sedimo.

V četrtkovi oddaji Drug z drugim na Radiu Triglav, je Božo Repe podrobno orisal zgodovino invalidov skozi čas. Še posebej se je dotaknil vprašanja vojaških in vojnih invalidov med in po vojnami tega stoletja.

V knjigi Vojni invalidi, ki jo je izdala Zveza društev vojnih invalidov Slovenije in ki smo jo točno pred desetimi leti predstavili na dobro obiskani tiskovni konferenci, je še zdaj celovit prikaz pravne zaščite in organiziranosti vojnih invalidov na Slovenskem.

Repe se je ob tem ustavil tudi pri njegovi zadnji knjigi s tega področja, ki obravnava obdobje Druge svetovne vojne v Sloveniji in je izšla pod naslovom S puško in knjigo (MK Založba, 2015). Ob tem je opozoril tudi na večkrat zanemarjeno dejstvo o kulturnem poslanstvu slovenskega upora proti okupatorju, ko je izšlo celo več tisoč različnih umetniških stvaritev o katerih vemo zelo malo. V sedanjem času se tovrstne vsebine nekako izrivajo iz izobraževalnih programov otrok in mladine, vendar je to velika škoda tudi za samozavest naroda o svoji biti, ki temelji na bogati in pestri zgodovini.

Ob tem se ni bilo mogoče izogniti tudi njegovi zadnji knjigo o prvem predsedniku samostojne države – Milanu Kučanu. Dr. Božo Repe je mnenja, da je dovolj osvetlil tudi tiste poglede na prvega predsednika, ko še ni bil predsednik države, ampak pomemben partijski funkcionar.

V sredo, 2. decembra, bo v oddaji Odprta dlan g. Robert Terčelj govoril o več pomembnih temah, ki pestijo invalide, kot so revmatične bolečine, viroze in težave z žolčem. Gre za uporabo naravnih zdravil v zvezi s temi tegobami. Svoja vprašanja, izkušnje in predloge, boste lahko posredovali med 11. in 12. uro na številko 01/786-0-400. Frekvence radia so: 93.1, 97.0 in 105.3 MHz.

V četrtek, 26. novembra, bo znani zgodovinar, dr. Božo Repe na Radiu Triglav govoril o zgodovini vojnih invalidov ter o drugih zgodovinskih temah, ki zadevajo Drugo svetovno vojno pa tudi povojno obdobje. Oddaja bo na sporedu med 10.15 in 10.50 uro na frekvencah: 89.8 MHz, 96 MHz, 98.3 MHz, 101.1 MHz, 101.5 MHz ali 103.5 MHz. Ker bo oddaja kontaktna, boste lahko sodelovali na številki: 04/5865-865.

V zadnji oddaji Odprta dlan, je predsednik uprave Vzajemne, Aleš Mikeln povedal veliko zanimivih reči in med drugim tudi, da pri nas še ne poznamo e zdravstvenega kartona , ki ga imajo že tudi manj razvite evropske države, kot na primer Makedonija in Hrvaška. Elektronski zdravstveni karton bi zelo pomagal vsem vrstam pacientom, še zlasti pa invalidom, ki bi lahko s pomočjo takšnega kartona iskali zdravstveno pomoč po vseh krajih v Sloveniji. Tako bi po e receptu nujno potrebovali še e zdravstveni karton.

A. Mikeln opozoril na nizko učinkovitost slovenskega zdravstvenega sistema, saj dodatno financiranje zdravstvenih ustanov v cilju zmanjšanja čakalnih vrst, ni nikjer v Evropi rodilo sadu.

Naš največji problem je, da v zdravstveno reformo niso vključeni trije pomembni nosilci funkcij, to so: premier, minister za finance in ministrica za zdravje. V vseh državah, kjer so te reforme uspele, so bile te tri funkcije ključne.

Danes, v petek 20. novembra, bo v Rogaški Slatini razglasitev Naj javnega stranišča 2015. Ob tej priložnosti bomo pripravili posebno izjavo predsednice Mateje Saje, ki bo predvajana  ob 18. uri na Radiu Štajerski val v sklopu njihovih rednih poročil, ko bodo že znani zmagovalci v vseh kategorijah.

Jutri, torej v soboto 21. novembra, pa bo na istem radiu med 14. in 15. uro oddaja, kjer bomo predstavili tako kriterije ocenjevanja, kot tudi življenje in delo oseb s KVČB. V oddaji bosta sodelovali predsednica Mateja Saje in predsednica ocenjevalne komisije v tem projektu Petra Leskovšek Lasetzky. Frekvence Radia Štajerski val so: 93.7 MHz in 87,6 MHz.

Če želite spoznati življenje oseb s kronično vnetno črevesno boleznijo, prisluhnite obema oddajama.

To soboto, 14. novembra, bo med 11. in 12. uro Radio Robin predvajal pogovor z Janezom Podržajem, predsednikom Zveze društev vojaških invalidov, ki smo ga posneli pred dvema tednoma. V oddaji, ki jo lahko poslušate na frekvencah: 99.5 MHz in 100.0 MHz, boste lahko slišali, kakšna je vloga te vrste invalidov v naši družbi. Janez Podržaj je tudi govoril o zmanjševanju pravic invalidov, o posledicah ZUJF-a ter o posebnih socialnih programih, ki jih izvajajo v njihovi zvezi.

O teh zanimivih temah na Radiu Robin v zadnjih dveh letih še nismo govorili, zato bo oddaja opomnila poslušalce, da so med nami tudi invalidi iz vojne za Slovenijo, kakor tudi invalidi – vojaki iz bivše JLA, ki so to postali na služenji vojaškega roka. Severna Primorska, ki jo pokriva Radio Robin, se je lani spomnila tudi stoletnice začetka Prve svetovne vojne, ki je z neposredno fronto na Soči terjala na tisoče življenj na vseh straneh. Žalostno je, da smo Slovenci prav po Prvi svetovni vojni izgubili ta del naše domovine, kakor tudi po Drugi svetovni vojni ozemlje Trsta in Benečije, kjer je v začetku dvajsetega stoletja prevladoval slovenski živelj.

V sredini, zelo odmevni oddaji Drug z drugim na Radiu Triglav, je Mateja Saje, predsednica Društva KVČB (konično vnetne črevesne bolezni), podrobno spregovorila o kriterijih za pridobitev naziva najstranišča v naši državi. Ocenjevalci so prevozili več kot 5000 kilometrov in skozi vse leto ocenili veliko slovenskih javnih stranišč. Zmagovito in najslabše stranišče, bosta predstavljena in tudi nagrajena na prireditvi, ki bo 20. novembra v Rogaški Slatini.

Rogaška Slatina je namreč lani prejela naslov prestižne občine z najlepšim straniščem v državi. Najslabše ocenjena občina pa je bila Občina Bohinj, kar je Sajetova v sredo tudi povedala na Radiu Triglav. Tisti, ki stranišč nimajo, dobe za nagrado opeko, tisti pa, ki imajo slabo vzdrževana stranišča pa wc metlico.

Na Svetovni dan otroške paralize, ta je bil v soboto 24. oktobra, je bila med 11. in 12. uro predvajana radijska oddaja o otroški paralizi, kjer je sodeloval Valter Adamič, ki ga vsi bolj poznamo po tem, da je tudi predsednik Medobčinskega društva invalidov v Novi Gorici in celo člana Medobčinskega društva gluhih in naglušnih v Novi Gorici. Valterjeva invalidnost pa je pravzaprav otroška paraliza, ki se je razvila, ko je bil komaj star pet mesecev in pol. Takrat namreč še niso cepili v zgodnjem obdobju, kot to počno danes, ko otroke cepijo že pri treh mesecih in s tem preprečijo nastanek otroške paralize. Takrat so cepili šele pri enem letu starosti.

Ta informacija je zelo pomembna, ker kaže, kako pomembno je cepljenje otrok v zgodnjem obdobju. Dandanašnja cepiva so tudi veliko bolj čista in zanesljiva, kot pa so bila pred desetletji. Valter Adamič je v pogovoru tudi predstavil nedavni simpozij o otroški paralizi, ki je bil v Novi Gorici.

Govoril je tudi o težkih posledicah otroške paralize, ki se z leti in desetletji povečujejo in o katerih v času nastanka bolezni ni bilo kaj dosti vedeti.

V Mostah smo v okviru programa Veriga psihosocialne oskrbe in druženja pomagali invalidom pri obujanju starih običajev, kot je ličkanje koruze, katerega se še mnogi spominjajo iz rojstnih domačij. Pokazalo se je, da je tovrstna vključenost zelo dober vidik delovne terapije, ki zlasti pomaga premostiti osamljenost v katero so pahnjeni mnogi invalidi in hkrati z ročnim delom pomaga pri ohranitvi psihofizičnih sposobnosti.