Če se boste te dni sprehajali ob Ljubljanici, si lahko na Krakovskem nasipu ogledate utrinke fotografske razstave vseh članic NSIOS, katero je pripravila NSIOS kot del projekta Vseslovenska akcija ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov. Projekt je financiran s strani z EU sredstvi. Na uradni otvoritvi fotografske razstave, katera je potekala v petek, 5. januarja, je navzoče pozdravila in nagovorila mag. Mateja Toman, predsednica NSIOS.

Kot so sprehodi sestavni del dneva, tako sta tudi druženje in povezovanje v Juršincih. Ljudje so po naravi več ali manj družabna bitja. S starostjo pa pričakovano prihaja do povečanja tveganja izolacije in razvoja demence, saj se z leti zmanjšuje umska sposobnost starejše osebe. Najbolj je to opazno pri socialno izoliranih in neaktivnih starejših ljudeh. Ključ do ohranjanja umskih sposobnosti je vsakodnevno druženje, katero vpliva na skoraj vse vidike našega življenja. Z rednimi obiski izvajalca Anton in Slava preprečujeta osamljenost pri starejših uporabnikih programa Veriga psihosocialne oskrbe in druženja, ki izvaja Združenje invalidov – Forum Slovenije. Kot vidite iz zgornje slike, sta izvedla še eno prijetno druženje v Juršincih ob pitju kavice in čaja.

V januarski oddaji za invalide na Radiu Celje –  Sončni žarek, ki jo že več kot 25 let vodi Borut Pogačnik, bo nedeljska gostja mag. Mateja Toman, predsednica NSIOS. Tema oddaje, katero bomo posneli ta teden, bo vloga in projekti NSIOS-a. Dotaknili se bom tudi preteklega leta in načrtov za leto 2024.

Več o NSIOS-u, pa boste lahko slišali v nedeljo, 14. januarja, med 18.15 in 18.45 uro na frekvencah Radia Celje, ki so:  95,1, 95,9, 100,3 in 90,6 MHz.

Sanja Kos je razgledana mlada invalidka, ki je slepa že od rojstva. Vendar pa ji to ni preprečilo, da bi nedokončala študija in postala predsednica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Slovenije s sedežem v Celju, ki pokriva kar 33 občin.

Če kdo pozna težave slepih od rojstva ali kasneje oslepelih, je to gotovo Sanja, ki živi povsem normalno življenje in ga združuje tudi z zanimivim partnerstvom s slabovidnim človekom. Njuna delitev dela doma je takšna, da partner raje kuha, Sanja pa pospravlja.

V današnji številki časopisa Delo (3.1.2024) je izšel zgornji članek, katerega si lahko preberete tudi na njihovi spletni strani. Kaj pričakujejo na področju skrbi za starejše v letu 2024, so vprašali različne sogovornike, med njimi tudi Boruta Pogačnika, predsednika ZIFS.

Celoten članek je na voljo preko linka: https://www.delo.si/magazin/generacija-plus/najvecji-izziv-bo-iskanje-kadra-za-dolgotrajno-oskrbo/

Z obiskom v Juršincih sta izvajalca Anton in Slava prinesla poleg topline in veselja tudi Miklavževo darilo za uporabnike programa Veriga psihosocialne oskrbe in druženja. Dopoldansko druženje je potekalo ob pitju božičnega čaja in obujanju lepih spominov na praznovanje božiča nekoč.

V torkovi TV oddaji Tema dneva na Nova24TV, 19. decembra zvečer, je bil gost oddaje tudi predsednik Združenja invalidov – Foruma Slovenije Borut S. Pogačnik, ki je govoril o škodljivosti uporabe pirotehničnih sredstev, saj ta povzroče vsako leto več deset poškodb, ki številne končajo tudi s težkimi okvarami ali celo izgubami telesa – vida, sluha in okončin.

V intervjuju je podrobno opisal tudi grozljive posledice za pse vodiče – spremljevalce slepih in tudi drugih vrst invalidov, ki jih trenirajo oziroma učijo skoraj leto dni, da so lahko v življenjsko oporo invalidu. Pes potem služi invalidu najmanj šest do sedem let, vendar se ves ta proces lahko ustavi za vedno z eno samo petardo. Prav tako so ogrožene tudi druge domače živali, ki so tudi v prid invalidom.

Civilna družba, kamor spadajo tudi invalidi in druge ranljive skupine, ima pomembnega predstavnika svojih-funkcionalnih interesov-Danijela Kastelica. Ta je v oddaji Odprta dlan v petek, 8. decembra, govoril o mehanizmih Državnega sveta pri urejevanju in usklajevanju socialnih politik. Obrazložil je tudi zadnje predloge vetov, ki jih lahko daje drugi dom slovenskega parlamenta, kakor tudi predloge za ustavno presojo.

Posebej se je zadržal tudi pri novem predlogu Zakona o volitvah v Državni zbor, kjer je Državni svet predlagal izjemno kvaliteten zakon, ki ustreza mednarodnim standardom, vendar pa je Državni zbor v naglici predlagal slabšo varianto, kjer ni navedeno, da lahko do sedaj diskriminirane skupine invalidov, ne samo da lahko volijo, ampak da so lahko tudi izvoljene v hram demokracije. Kako bo s to dokaj slabo varianto, nihče še ne ve.

Mateja Toman, predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), je bila ključna govornica na srečanju predstavnikov oblasti z invalidi in invalidskimi organizacijami na Brdu pri Kranju v ponedeljek, 4. decembra. Ob tem prazniku slovenskih invalidov, smo jo povabili v studiu Radia Zeleni val, kjer je v oddaji Odprta dlan spregovorila o vseh odprtih vprašanjih, ki še vedno mučijo invalide.

Še posebej je predstavila težave z  osebno asistenco, ki so predvsem finančne narave, saj organizacije s sredstvi, ki jih prejemajo s strani ministrstva, ne morejo pokriti vseh stroškov. Dotaknila se je tudi različnih ovir in pomanjkljivosti v grajenem okolju, kakor tudi glede dostopnosti prevoznih sredstev.

Ne samo po poplavah, ampak že tudi po covidu-19, se je med ljudi bolj kot kdaj koli naselila tesnoba, ki za razliko od strahu, ki predstavlja reakcijo na nevarnost, tesnoba ostaja reakcija na nevarnost, ki več ne ogroža. Gre za strah pred strahom, ki  dejansko ne preti, a je za razliko od »elementarnega« strahu veliko bolj škodljiv. Mogoče bi bilo bolje reči, da je tesnoba stanje, strah pa konkretizirana in kratka oblika tesnobe. V biti gre za normalno tesnobo za razliko od nevrotične tesnobe. Za razliko, v bistvu med konstruktivno tesnobo od dekonstruktivne, ki je nevrotična. To pa zato, ker traja in traja, čeprav realne nevarnosti ni več.