
Zakon o izenačevanju možnosti invalidov govori o zagotavljanju dostopnosti in določa, da morajo biti vse stavbe in površine v javni rabi do konca leta 2025 dostopne gibalno in senzorno oviranim osebam.
Ko govorimo o dostopnosti, ne govorimo samo o dostopnosti objektov za osebe, ki uporabljajo invalidski voziček, govorimo o dostopnosti za vse ljudi, tako starejše, starše z otroškimi vozički, ljudi z začasnimi gibalnimi težavami, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne ter ljudi z drugimi oviranostmi.
Prav zaradi tega, smo v oddajo Odprta dlan v sredo, 28. februarja, povabili Gregorja Gerbca iz invalidskega podjetja Želva, kjer sicer zaposlujejo največ invalidov z motnjo v duševnem razvoju.
V kontaktni radijski oddaji je predstavil vse vrste pripomočkov in pomagal, ki služijo izboljšanju dostopnosti grajenega okolja ter s tem v zvezi tudi celostne rešitve pri zagotavljanju ureditev dostopnosti objektov in površin v javni rabi ter večstanovanjskih objektov.
V oddaji smo opozorili tudi na brezbrižnost v nekaterih velikih kulturnih ustanovah, ki še vedno nimajo rešitev za dostopnost, kljub temu, da se rok po zakonu hitro bliža.
Ob tem je potrebno poudariti, da je bil zakon pod kratico ZIMI sprejet že leta 2010 in da se je kar (do zdaj) čakalo 14 let. Zdi se, da je v takih primerih primerno razmišljanje, da tisti, ki bi to morali že storiti, nimajo nikakršne empatije do invalidov in oseb z oviranostmi.
Gregor Gerbec je predstavil številne pripomočke, ki služijo za premagovanje ovir, kot so: klančine, osebna dvigala, bazenska in plažna dvigala, taktilne oznake in označevalne table za slepe in slabovidne, kakor tudi protizdrsne in kontrastne trakove. Zelo pomembna pa je tudi evakuacijska oprema za bolnišnice in druge ustanove, kjer bivajo bolniki in starejši, ki ne zmorejo več premagovanja stopnic, v primeru nevarnosti pa bi tudi dvigala ne delovala.
Oddajo lahko najdete v arhivu Radia zeleni val preko linka:
