Dan žena je letos na nedeljo, 8. marca 2026, ko še posebej poudarjamo pomen enakopravnosti žensk in žena v naši družbi. O tem prazniku pa tudi o težavah, s katerimi se srečujejo ženske  z invalidnostjo, bomo govorili v tokratni oddaji Sončni žarek na Radiu Celje.

Na željo poslušalcev so na Radiu Zeleni val v sredo, 18. februarja 2026, ponovili oddajo Odprta dlan o uporabi polževega vsadka za gluhe, tako za otroke kot za odrasle. Sodelovala sta Franc Forštner, predsednik Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje – Šaleške in Zgornje Savinjske doline ter sekretarka društva Urška Jakop.

Bliža se dan redkih bolezni, za katerega velja sicer 29. februar, vendar je prav zato redka bolezen, ker je tudi 29. februar le v prestopnem letu. Več o tem lahko preberete v članku prof. Jožeta Faganela na naslovnici današnjega Sporočevalca.

Ob tem pa vas želimo opozoriti na popoln nesmiseln, ki ga prenašata družabni mreži Facebook in TikTok, kjer se zvečine mlada dekleta predstavljajo kot influencerke za Tourettov sindrom na način, da ga želijo oponašati v resnici in to zlasti v domačem okolju ter se potem uvrstiti med »vplivnice«, ki pa jim je za cilj samo popularnost med svojimi vrstniki za nevedneže, ki ne vedo, da gre za prevaro in sramotenje oseb s tovrstno vrsto redke bolezni.

Ali veste, da je 29. februar Dan redkih bolezni in ga obeležujemo vsako leto, četudi ni prestopno? Katere so redke in težke bolezni, ki povzročajo invalidnost, pa nam bo razkrila Tea Černigoj Pušnjak, ki ima spinalno mišično atrofijo (SMA) in je sekretarka Združenja za redke bolezni Slovenije v oddaji Odprta dlan na Radiu Zeleni val, ki bo potekala v živo v sredo, 25. februarja 2026, med 10.30 in 11.15 uro. Če imate kakršnokoli vprašanje o redkih boleznih, potem pokličite na: 01 786 0 400. Ne pozabite se priklopiti na frekvence Radia Zeleni val: 93,1, 96,2 in 97,0 MHz.

Franc Forštner, predsednik Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje – Šaleške in Zgornje Savinjske doline in sekretarka društva Urška Jakop, sta veliko prispevala k ozaveščanju javnosti o polževem vsadku ter vseh drugih oblikah komunikacije gluhih in naglušnih, saj je prav Franc Forštner tudi tista oseba v državi, ki zna najbolje svetovati in obrazložiti delovanje ter uporabo polževega vsadka.

Možnost ustvarjanja je ena od aktivnosti programa Veriga psihosocialne oskrbe in druženja. Včasih so bile pobarvanke namenjene samo otrokom, danes pa po njih posegajo tudi odrasli, saj so odlično orodje za odpravo stresa in pomagajo pri ohranjanju kognitivnih sposobnosti. Izvajalka Marija in uporabnica programa (na levi sliki) v Grosupljem sta se družili ob barvanju pobarvank. Na obisku pri dolgoletnem uporabniku Dinu (na desni sliki), pa je bil izvajalec Boštjan. Družila sta se ob gledanju zimskih olimpijskih iger, ki trenutno potekajo v Italiji.

Foto: ZIFS 2026

V nedeljskih oddaji Sončni žarek na Radiu Celje, 8. februarja 2026, je bila gostja oddaje dr. Simona Gerenčer, sekretarka Združenja gluhoslepih DLAN, ki je poslušalce seznanila s številnimi socialnovarstvenimi programi združenja, ki jih izvajajo že dvajset let. Poslušalce je tudi zanimala komunikacija s takšnimi vrstami invalidov, ki so obenem slepi in gluhi. Govorila je tudi o jeziku gluhoslepih, ki je danes v Ustavi Republike Slovenije, kar pomeni izjemno priznanje tej vrsti jezika. To pa tudi zato, ker je ta jezik živ in se nenehno dopolnjuje z našimi avtohtonimi besedami in pojmi.

Ob Prešernovem dnevu – slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, se spomnimo, ne samo kulture kot take, ampak tudi na naše nekdanje in sedanje literarne in kulturne ustvarjalce. Izjemnega pomena pa je tudi kot vez med matično domovino in zamejci, kar je še posebno poudarila ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko v oddaji Odprta dlan, 4. februarja 2026.

Na poti v Ormož sta izvajalca Anton in Slava srečala kurente. Že od leta 1960 poteka največji slovenski pustni karneval kurentovanje. Tudi letos bodo kurenti odganjali zimo, hkrati pa privabljali pomlad in to že 66-ič v najstarejšem slovenskem mestu. Ptuj bodo preplavili kurenti, izvirne pustne maske in zadišalo bo po krofih.

Električni skiroji so razlog, da je vedno več invalidov s poškodbo glave. O teh, ki morajo prestati številne oblike rehabilitacij, seveda, ni govora v dnevnih časopisih, saj ti poročajo samo o umrlih v prometnih nesrečah. Pač pa se z njimi ukvarjajo različne ustanove: od bolnišnic, usposabljanja v URI Soča, pa do Društva VITA za pomoč po nezgodni poškodbi glave.