Kot smo že v nekaj številkah Sporočevalca pisali o tem, kako težke so posledice Covida-19, pa v tej številki povsem tehtno kritizira različne »znanstvenike« Roman Vodeb, ko ti dajejo izjemno abotne izjave v zvezi s koronavirusom.
Predvsem je potrebno vedeti, da je Covid-19 sistemska bolezen, ki ne ogroža samo dihal, ampak dejansko pušča hude posledice na možganih, ledvicah, jetrih, srcu ter izjemno vpliva tudi na mentalne sposobnosti obolelih. Zato je potrebno tudi povedati, da je skrajno nevarno trditi, da bi bilo dobro, če bi se okužilo čim več ljudi, ker je povsem jasno, da bi zaradi tega imelo takšnih težav veliko število ljudi, ki se verjetno v praksi ne bi nikoli niti pozdravili oziroma se ne bi vrnili v tisto stanje sposobnosti organov telesa, kot so jih imeli pred okužbo.
Že 20. avgusta je hrvaški Jutarnji list v enem od svojih člankov opisal nekatere posledice, kot recimo pri poznani televizijski novinarki Mirni Zidarić, ki se je okužila na »pompoznem« teniškem turnirju v Zadru, kjer sta kontroverzni srbski teniški igralec Novak Đoković in Borna Ćorić okužila vrsto nastopajočih in navzočih na tem turnirju, ki je tudi prinesel veliko žarišče koronavirusa v tem delu Hrvaške. Mirna Zidarić je namreč danes brez las, ki so izpadli zaradi posledic virusa, ki ga je preživela. Članek tudi opisuje nekatere najbolj pomembne dolgotrajne simptome, ki spremljajo bolnike po okužbi in po »ozdravitvi«, kot so bolečine v mišicah in zglobih, težave z dihanjem in neomogočanje globokih vdihov, izguba sna, težave s koncentracijo in s fokusiranjem, glavoboli in anksioznostjo ter kronično utrujenostjo.
O podobnih težavah pišejo tudi drugod po svetu, zato so izjave nekaterih posameznikov (ali celo manj izobraženih zdravnikov) popolnoma iztirjene in ne kažejo samo na njihovo pomanjkljivo znanje, ampak predvsem na njihov osebni problem, ki je problem bojazni pred okužbo, ki pa jo skušajo z obrambnim mehanizmom racionalizacije izničiti, češ da gre za nekaj podobnega gripi, ki nima nobenih hujših posledic za obolelega. Vendar pa tudi že samo to, da moraš nepremično ležati vznak in se zaradi respiratorja ne smeš niti za centimeter premakniti, vodi lahko v težko psihozo ob dejstvu, da se nahajaš nekje med življenjem in smrtjo oziroma med nebom in zemljo, kakor pravijo tisti, ki so Covid-19 preživeli. To, da nekateri ne poznajo oseb, ki so bile okužene, pa samo kaže, da se s tem pojavom resnično ne želijo srečati niti od blizu, saj bi se lahko, če bi samo želeli obiskali sprejemni center na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana ali Maribor. Tam bi to lahko izkusili na lastnih pljučih.
Borut Pogačnik