OHRANITI ČIM BOLJ ZDRAVO POPULACIJO ZA PRIHODNOST

»Na prvem mestu so ljudje, saj delamo zato da živimo, ne živimo zato da delamo,« je v uvodnih besedah dejal tokratni gost sredine pogovorne oddaje Odprta dlan na Radiu Zeleni Val, predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšča.  Po njegovem mišljenju se zna slovenski narod zelo hitro poenotiti v kriznih časih. Ljudi ni strah, so pa zaskrbljeni. Prav tako jih optimizem še ni zapustil. Optimizem je pri ljudeh ob sprejetih ukrepih s strani vlade, samo še dobil nov zagon.

»Zdaj se gre v boj za to, da ljudje preživijo, da preživijo čim bolj zdravi, ker ta virus, ne samo da ubija, ampak pušča tudi trajne posledice. O mnogih teh posledicah pišejo zdravniki, ki se soočajo z ljudmi, ki obolevajo, ki so ozdravljeni in potem, kot recimo nekužni in ozdravljeni, živijo naprej, vendar s posledicami, ki jih virus pusti na človeškem telesu. Naša največja skrb ta trenutek, tudi politikov in vseh drugih je, da ohranimo čim bolj zdravo populacijo za prihodnost«, sporoča predsednik Državnega sveta. V državi, kot je Slovenija, z manjšim številom prebivalstva, so ljudje še bolj pomembni. Vsako človeško življenje pa ni samo pomembno, ampak tudi dragoceno in služi svojemu namenu.

Predsednik Državnega sveta Lojze Kovšca, je poslušalkam in poslušalcem pojasnil, kako sploh prihaja do širjenja koronovirusa. »Najnevarnejši del zgodbe o tem virusu je ravno to, da ga prenašajo osebe, ki navzven ne kažejo obolelosti. Virus se prenaša z govorom, z dihanjem, z izdihanim zrakom, z izkašljanimi kapljicami. Seže pa zelo daleč. Če nekdo teče in nekdo teče za njim nekaj deset korakov, je možno, da kapljice, ki jih izdiha bolnik, ki še ne ve, da je bolan in se počuti popolnoma zdravega, okuži tega za njim. Kar je dobro je pa to, da se virus ne prenaša s krvjo, tudi ne skozi pore v koži, ampak izključno skozi dihala. Ker vsi večinoma dihamo skozi nos, virus najprej filtriramo v nosni votlini. Razkuževanje nosne votline in zaščita nosne votline, pred tem da virus vdre, je zaenkrat najbolj učinkovit ukrep. Drugi ukrep je umivanje rok. Z rokami si lahko virus zanesemo na obraz in od tam v nos. Zelo je pomembno vedeti, da se virus, ko je enkrat v kapljicah obori in se lahko posede tudi na lasišče. Ljudje z bujnimi lasmi lahko nosijo virus v laseh, čeprav uporabljajo masko in potem ko masko snamejo in se začnejo te kapljice na lasišču sušiti, počasi tudi odpadejo in tedaj lahko zaidejo v dihala. Če ste zunaj, v stiku z drugimi ljudmi in ste nosili masko, je dobro da si doma seveda sperete lasišče«, je zelo podrobno razložil predsednik Državnega sveta.

V oddajo je poklical tudi Borut Sever, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, ki je spregovoril o drugem trenutnem glavnem problemu, pomanjkanju zaščitne opreme za invalidske organizacije, uporabnike in osebne asistente invalidov. Odkar je nastopil virus, se največ govori o pomanjkanju zaščitnih mask, respiratorjev in zadnje dni tudi o naročenih sredstvih, ki pa so se porazgubila na poti do Slovenije. V vseh državah drastično primanjkuje zaščitne opreme, zato tudi prihaja  med državami do pričakovanega egoizma. »Pospešeno delamo na tem, da bi poti dobave od proizvajalca do Republike Slovenije bile neposredne, tako da se ne bi ustavljali na kakšnih logističnih vozliščih, ker se potem tam tudi izgube dogajajo. Gre bolj za problem mednarodno sodelovanje in mednarodna pravila, ki jih nekateri veselo kršijo. Evropska komisija se že odziva na takšna ravnanja in bo omogočila neke vrste pošteno igro, tako da bomo vsi dobili tisto kar naročimo,« je pojasnil Kovšca. Glede invalidov je obljubil, da bo takoj po vrnitvi v Državni svet, poklical in poizvedel, na kakšen način bo možno prej dostaviti zaščitne maske invalidom in njihovim osebnim asistentom.

Štefka Zlobec, predsednica Združenja Spominčica, je predsednika Državnega sveta povprašala o tem, če bodo tudi humanitarne in invalidske organizacije bile deležne pozornosti in podpore pri delovanju, saj se v teh težkih časih organizacije  soočajo z večjim obsegom dela, da lahko pomagajo osebam, ki so potrebne njihove pomoči? »Kar zadeva humanitarne razsežnosti krize, mislim, da je Vlada že poskrbela. Izdano je bilo navodilo štabom civilne zaščite, ki pospešeno iščejo oziroma zbirajo sezname takšnih ljudi, ne samo dementnih, pač tudi drugih ljudi s kroničnimi boleznimi, ki imajo težave pri gibanju in imajo težave pri samooskrbi. Mislim, da bodo kmalu tudi po občinah izdani razglasi. Vsi, ki vedo za takšne osebe, naj to informacijo posredujejo štabom civilne zaščite. Popolnoma organizirano se bo pristopilo  k temu, da se angažira najprej humanitarne organizacije, ki te osebe že poznajo in delujejo na tem področju, če pa so to osebe z drugačnimi potrebami, ki ne sodelujejo še s humanitarnimi organizacijami oziroma niso deležni njihove pomoči, potem bodo to organizirali štabi civilne zaščite. Druga razsežnost tega vprašanja pa je seveda varnostna. Osebe z demenco in osebe z omejeno sposobnostjo razumevanja, pa je potrebno seznaniti, kako nevaren je ta virus. Saj te osebe niso sposobne ravnati  tako, da se virusu ne izpostavljajo oziroma da ga ne prenašajo na druge. Problem je tudi pri hospitalizaciji takšnih oseb, ko so enkrat okužene. Kot pravijo, je boljše preprečiti kot pa zdraviti. Vlada je sprejela ukrep in jaz sem osebno tudi videl ta navodila. Zdaj je samo še problem distribucije navodil na nivo lokalne samouprave, na nivo občin. Ravno tu se je Državni svet vključil kot vmesnik. Vsi ukrepi, ki bodo sprejeti na nivoju Republike Slovenije, zadevajo pa lokalno samoupravo, bodo dostopni tudi na internetni strani www.drzavnisvet.si. Ti bolniki oziroma te osebe v takšnih stanjih, zagotovo ne bodo prepuščene same sebi«, je povedal predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca.

V oddajo je poklicalo še veliko drugih poslušalcev, ki so opozorili na problematiko invalidskih pokojnin, ki niso bile omenjene v svežnju ukrepov Vlade. Klicali so tudi samostojni podjetniki, ki delajo z invalidi in ki prav tako ne vedo, kako se bo obravnaval njihov položaj.

Oddaja, ki jo je vodil Borut Pogačnik, je bila preprosto prekratka za vse odgovore na številna vprašanja.