ALOJZ KOVŠCA BO ODGOVARJAL TUDI NA VAŠA VPRAŠANJA

Avtor oddaje Odprta Dlan Borut Pogačnik ni pozabil na vse zveste poslušalce Radia Zeleni Val in bo v studio povabil Predsednika Državnega sveta Republike Slovenije Alojza Kovšco, ki bo to sredo, 25. marca v živo odgovarjal na vprašanja povezana s prvim domom civilne družbe – Državnim svetom v zvezi s pandemijo koronavirusa in drugimi vprašanji poslušalk in poslušalcev s področja civilne družbe. Oddaji, ki bo potekala med 10.30 in 11.15, lahko prisluhnete na frekvencah radia, ki so 93,1, 97 in 105,30 MHz.

Posebej vabimo predstavnike invalidskih in humanitarnih organizacij, da nam predstavijo svoje težave, stališče in mnenja v zvezi z delovanjem naših organov oblasti ter še posebej Državnega sveta. Številka za vaše klice je 01 786 0 400. Sodelujte s svojimi vprašanji in mnenji!

V Združenju invalidov – Forumu Slovenije še vedno nemoteno delujemo, saj nudimo vsak trenutek psihosocialno oporo, odgovarjamo na vaša številna vprašanja ter preko naših izvajalcev programa Veriga psihosocialne oskrbe in druženja, pomagamo uporabnikom pri dostavi zdravil in hrane na dom, kakor tudi pri ostalih nujnih intervencijah. Seveda pa vse pod strogimi ukrepi zaščite pred virusi. To delo opravljamo skrajno odgovorno. Še posebej pa se nam zdi pomembno, da odločilne osebe v društvih in zvezah ne zapuščajo svojih članov v teh časih, v tem katastrofičnem obdobju, ko vemo da sta telefon in tudi elektronski naslov dosegljiva in v uporabi. Pa še nekaj je, kar ne gre pozabiti, da kapitan vedno zadnji zapusti ladjo. Če kje ni tako, to ni v skladu z moralo in etiko in tudi častjo, ki smo jo funkcionarji invalidskih organizacij in društev dolžni izkazovati, ne samo javnosti in za javnost, ampak tudi do svojih članic in članov!

VOJNI INVALIDI SKOZI ČAS ZGODOVINE

V nedeljo, 22. marca, bo na Radiu Triglav, ki pokriva Gorenjsko, kot gost oddaje nastopil Janez Podržaj, ki je predsednik Zveze društev vojnih invalidov Slovenije. V polurni oddaji, ki smo jo posneli pretekli teden bo predstavil delovanje Zveze društev vojnih invalidov Slovenije, ki je bila v zdajšnji obliki ustanovljena 19. decembra 1994 in združuje 14 društev vojnih invalidov, ki so registrirana po zakonu o društvih ter imajo vsa status invalidske organizacije. Organizacija ima tudi status nevladne, reprezentativne invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu. Kot taka je tudi polnopravna članica Svetovne federacije veteranov in Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije.

Janez Podržaj, bo v oddaji tudi opisal pomen organiziranja vojaških vojnih invalidov še v času Avstro-ogrske monarhije, Kraljevine SHS, ter Jugoslavije po letu 1945. Zveza vojnih invalidov Slovenije je bila sicer ustanovljena 30. septembra 1945, vendar se je 3. julija 1962 združila z ZZB NOV Slovenije. Danes je v Sloveniji okoli 2.000 vojaških invalidov in družinskih članov. Od tega še 400 vojaških vojnih invalidov iz časa Druge svetovne vojne, 900 vojaških mirnodobnih invalidov in 500 družinskih članov ter nekaj manj kot 100 vojaških vojnih invalidov iz obdobja agresije na Slovenijo v letu 1991. Imajo pa še 200 prostovoljcev, ki nimajo tega statusa.

Več o posebnih socialnih programov te organizacije in o njihovih družabnih srečanjih pa boste izvedeli v oddaji to nedeljo med 13.10 in 13.50 uro na frekvencah Radia Triglav, ki so 96, 101.5, 101.1, 89,8 in 103,5 MHz. Vabljeni k poslušanju!

Borut Pogačnik

POMIRJAMO PANIKO

Kljub preplahu, smo se v Združenju invalidov – Forumu Slovenije odločili, da še naprej pomagamo invalidom ter še zlasti tistim s kombiniranimi motnjami in težavami do katerih prihaja zaradi starosti in postopnega ugašanja življenjskih funkcij. Zato izvajalci posebnega socialnega programa Veriga psihosocialne oskrbe in druženja ob izjemni skrbi za samozaščito in zaščito obiskanega, pomagajo blažiti posledice osamljenosti in večkratni prepuščenosti takšnih oseb samih sebi, zlasti pri pomoči dostave hrane in drugih življenjsko pomembnih potrebščinah.

Prav tako bomo nadaljevali s številnimi radijskimi oddajami po slovenskih radijskih postajah, kot smo do sedaj. V tem času je zlasti potrebno, da ne samo invalidi in ne samo naše članice in člani, ampak celotna slovenska populacija začutijo bližino in se ozavejo, da smo vsi povezani. Predvsem pa je treba v ljudeh gojiti optimizem in časovno odmerjenost pandemije, ki se je tudi skozi zgodovino kužnih bolezni pokazala večinoma kot kratko obdobje. S to mislijo bomo presegli tudi stereotipe in predsodke v pogledu usodnosti.

Čeprav so se morda spremenile naši načini in navade vsakdanjega življenja, pa je tem bolj  pomembno, kako v kriznih časih znamo in moramo pomagati tistim, ki si sami ne morejo. Če je bilo že našo poslanstvo v preteklosti namenjeno blaženju socialnih razlik, ki izhajajo iz invalidnosti, starosti ali drugih bolezni, pa je povsem pričakovano, da to prav tem času izvajamo še naprej!

Borut Pogačnik

GOSTJE BODO DELOVNI INVALIDI

To nedeljo, 15. marca 2020, bo gost oddaje Drug z drugim na Radiu Triglav predsednik Medobčinskega društva delovnih invalidov s sedežem v Kranju Janez Zelnik.

Delovni invalidi so, čeprav po številu največja skupina invalidov pri nas, nekoliko manj dejavni kar zadeva nastope v javnosti. V uredništvu Sporočevalca jih stalno vabimo k sodelovanju in tokrat nam je uspelo, da bo prišel pred mikrofone radia, Janez Zelnik, ki bo v oddaji med 13.10 in 13.50 uro govoril o delovanju tega medobčinskega društva ter opozoril na številne posebne socialne programe. Povedati je potrebno, da so bili v društvu zelo dejavni tudi v preteklem letu. To medobčinsko društvo je tudi koordinator delovanja društev Gorenjske, kar je tudi precej pomembna zadeva.

V oddaji se boste podrobno seznanili z osmimi posebnimi socialnimi programi, ki so:  Preprečevanje in blaženje socialnih ter psihičnih posledic invalidnosti; Zagotavljanje zagovorništva; Informativna dejavnost; Usposabljanje za aktivno življenje in delo; Ohranjevanje zdravja; Rekreacija in šport; Dnevni centri, klubi; Kulturna dejavnost. Izvajanje programov jim omogočajo tudi popolnoma novi prostori, ki so jih pridobili v preteklem letu.

Sicer pa izdajajo enkrat letno tudi lep barvni Bilten, kjer opišejo vse pomembne dogodke tekočega leta in se spomnijo tudi pokojnih članov. Več pa na frekvencah Radia Triglav, ki so: 96, 101.5, 101.1, 89,8 in 103,5 MHz, prihodnjo nedeljo.

Borut Pogačnik

DAN TREH ODDAJ

Dejavnosti sožitja na Severnem Primorskem

 

Koliko pomoči potrebujejo osebe z motnjo v duševnem razvoju nam bo to nedeljo, že med 7.00 in 8.00 zjutraj na Radiu Robin, povedal Zvone Gorjup, predsednik Medobčinskega društva Sožitje. Sam ima verjetno največ izkušenj o tej temi, saj je oče hčerke, ki je pri sedmih letih zbolela za tumorjem na malih možganih. Prvi razred osnovne šole je še dokončala v redni šoli, potem pa v šoli s prilagojenim programom. Danes sodeluje v dnevnem varstvu Varstveno delovnega centra v Novi Gorici. Zvone pa je že dolgoletni predsednik, ki skrbi za uresničevanje številnih posebnih programov za osebe z motnjo v duševnem razvoju na področju Severne Primorske. Oddaji lahko prisluhnete na frekvencah Radia Robin, ki sta: 99,5 in 100,00 MHz.

Njen cilj je bil uveljavitev  znakovnega jezika

V nedelji treh oddaj, ki je tokrat celo 8. marca, torej na Dan žena, bo gostja oddaje Drug z drugim na Radiu Triglav, ki pokriva celotno Gorenjsko, Zlata Crljenko, sekretarka Medobčinskega društva gluhih in naglušnih – Auris z Gorenjske. Pogovor z njo bo med 13.05 in 13.50. V oddaji boste lahko slišali, kako se je tudi sama prebijala skozi življenje ob dveh gluhih starših in kako ji je to pomagalo, da je postala ne samo odlična tolmačka, ampak tudi učiteljica  znakovnega jezika, ki je tudi njen osebni in življenjski projekt. Več pa na frekvencah Radia Triglav, ki so: 96, 101.5, 101.1, 89,8 in 103,5 MHz. Vabljeni k poslušanju!

 

Nikoli več vojn

Pod tem sloganom bo tekla beseda v nedeljo, 8. marca 2020 na Radiu Celje, ko se bo Borut Pogačnik pogovarjal s predsednikom Zveze društev civilnih invalidov vojn Slovenije mag. Dolčijem Videnškom. V oddaji bo predsednik Videnšek seznanil poslušalce o letošnji 50. letnici ustanovitve Zveze.  V pogovoru se je gost dotaknil tudi vseh aktualnih vprašanj, ki zadevajo civilne invalide vojn v naši državi.

Čeprav jih je sedaj samo še 700 od nekdanjih 23.000 po drugi svetovni vojni, se še vsako leto dogajajo hude nesreče z neodkritimi bojnimi sredstvi. Lani so k sreči odkrili dve veliki letalski bombi v Mariboru in lahko bi bilo samo vprašanje časa, da bi ju morda ob nepazljivem kopanju zemljišč tako poškodovali, da bi prišlo do nesreče z neizmernimi posledicami. V oddaji bo predstavil tudi vse posebne socialne programe, ki jih izvajajo za svoje članstvo. Oddaja bo med 19.15 in 19.45 uro. Frekvence svojih radijev naravnajte na: 95,1, 95,9, 100,3 in 90,6 MH v tem času. Prisluhnite k zanimivi oddaji!

Verjetno v Evropi ni skupine invalidov ali drugih ranljivih skupin, ki bi lahko imele na isti dan celo, kar tri oddaje na pomembnih radijskih postajah. Tudi vnaprej bo naš cilj, da bomo vse vrste invalidnosti, bolezni in težave v zvezi s temi slikami življenja čimbolj približali slovenski javnosti!

Borut Pogačnik

ŠE O KORONAVIRUSU

Na Radiu Zeleni Val smo v ponedeljek, 2. marca 2020 ob 12.30 uri, za njihovo Informativno oddajo (dnevna poročila) posneli tudi izjavo o paniki in o stresu, ki navdaja ta hip prebivalstvo naše države. O tem je govoril naš urednik Borut Pogačnik in med drugim pojasnil mehanizme stresa.

Poglejmo, kako sploh pride do stresa ob tem primeru panike ob vseh informacijah o koronavirusu.

Del možganov, ki se imenuje amigdala se nezavedno ves čas našega budnega in celo nebudnega stanja, »ozira« na to, kaj se dogaja v našem okolju, kakšne so govorice. Svojo informacijo o kakršnokoli nenavadni ali ogrožajoči morebitni situaciji pošlje v predel možganov, ki se imenuje hipotalamus. Hipotalamus skrbi za uravnavanje hormonov in sporočilo preda hipofizi. Ta pa naroči nadledvični žlezi da sprosti hormon stresa – kortizol. Tako je v hipu oblikovana stresna os.

Amigdala pa se sporazumeva hkrati tudi z hipokampusom, kjer je sedež spomina, kjer se v takih primerih presodi, ali je bil že kdaj podoben primer in kako ogrožajoč je bil. Ob tem pa sodeluje še prefrontalni reženj, ki je odgovoren za presojo. Težave na tem področju so opazne, kadar ljudje reagirajo v situaciji neprimerno, ko zaradi povsem neogrožajočega vzroka kričijo, napadajo sovoznike v prometu ali pa recimo podrejeni svojega šefa ali direktorja na način, ki ni pričakovan v medosebnih odnosih, nadere.

Kdor stalno živi v stresu, se mu stalno ustvarja stresni hormon – kortizol in prav ta uničuje spomin v hipokampusu in prispeva k pojavom depresivnosti in anksioznosti. Obenem pa seveda tudi omogoča, da se skozi čas pojavijo tudi vse okoliščine, ki vodijo k izbruhu Alzheimerjeve pa tudi Parkinsonove bolezni, ali drugih demenc.

Skratka stres nas lahko res privede v stanje, ko smo še bolj dojemljivi za vse vrste virusov in bacilov.

STANOVANJSKI PRIMANJKLJAJ V SLOVENIJI JE ZELO VELIK

V oddaji Odprta dlan, 21. februarja 2020, smo se pogovarjali o rešitvah stanovanjske problematike v naši državi z direktorjem Stanovanjskega sklada Republike Slovenije mag. Črtomirjem Remcem in direktorjem Javnega stanovanjskega sklada (JSS) MOL Sašom Rinkom.

JSS MOL je institucija, ki skrbi za javno stanovanjsko preskrbo v Ljubljani. Po zadnjih informacijah Saše Rinka razpolagajo z 4.275 stanovanjskimi enotami. Ne moremo mimo tega, da na vsakokratnih razpisih za dodelitev neprofitnih najemnih stanovanj kandidira 10 krat več prosilcev kolikor je sploh na razpolago stanovanjskih enot. »Na zadnjem razpisu smo, bomo podelili okrog 300 stanovanjskih enot, prosilcev pa je bilo 3.337, razpolagamo pa s 4.275 stanovanjskimi enotami. Od tega števila je 440 bivalnih enot, to so tiste enote, ki so namenjene za reševanje najhujših bivanjskih stisk, to so praktično stanovanjske enote, katerih površinski cenzusi so bistveno manjši od tistih za neprofitno najemna stanovanja razpolagamo tudi z 43 enotami, to so hiše ali stanovanjske enote, ki jih oddajamo nevladnim organizacijami, kot so Zveza paraplegikov, Zveza Sonček, skrbijo za stanovanjsko preskrbo posebej ranljivih skupin in hkrati zagotavljamo tudi del stanovanjskih enot v okviru oskrbovanih stanovanj, teh imamo pa na razpolago 82 na treh lokacijah«, je o trenutni stanovanjski problematiki povedal Sašo Rink. Opozoril je tudi, da ima mesto Dunaj kar 400.000 stanovanjskih enot ali 100 krat več kot Ljubljana.

Direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije mag. Črtomir Remec je opozoril na velik prepad med generacijami, kar zadeva lastništva in najem stanovanj. Tako bodo prav za mlade na Gerbičevi ulici v Ljubljani kmalu odprli nove prostore, ki bodo obogatili možnost na poti do najemnega stanovanja za mlade. Direktor republiškega sklada si je zadal tudi visok cilj, in sicer da bi do leta 2025 ponudili 10.000 novih stanovanjskih enot, ki bodo namenjena izključno najemu. Ob tem je opozoril, da je pri tem izjemnega pomena sistemski vir financiranja. Ker ima nova vlada tudi velike načrte v zvezi s stanovanjsko politiko, pričakujemo, da bodo direktorju mag. Črtomirju Remcu pri tem absolutno pritrdili, saj se je v zadnjih letih in odkar je direktor izjemno dokazal na tem področju. Nenazadnje je s svojo odprtostjo tudi vedno zaželen gost naših oddaj, ko mu invalidi, mladi in ljudje v stanovanjski stiski postavljajo vprašanja v zvezi s svojimi težavami in na njih, kot v tej oddaji, vedno odgovori z natančnostjo ter jim tudi pomaga z nasveti najti pot do rešitve.

Tudi tokrat je bilo veliko klicev na katera sta odgovarjala oba gosta, hkrati pa smo zastavili tudi nekaj zanimivih nagradnih vprašanj za praktične nagrade, ki so vedno dobro sprejete. No, seveda, to tudi dvigne prag poslušanosti naših oddaj že skozi dve desetletji.

Borut Pogačnik

KAKO NAJHITREJE DO STANOVANJA?

Stanovanjska problematika v naši državi je izjemno pereča. Mlade družine in tudi invalidi, zelo težko pridejo do najemnih stanovanj. Številni članki v elektronskih in tiskanih medijih že dlje časa opozarjajo na to težavo. Da bi čimbolje informirali slovensko javnost, še zlasti pa invalide, smo v oddajo Odprta dlan na Radiu Zeleni Val ta petek, 21. februarja, med 10.30 in 11.15 uro povabili direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomirja Remca in direktorja Mestnega stanovanjska sklada MOL Saša Rinka. Pričakujemo, da nam bosta povedala vse, kar vas v tem trenutku zanima v zvezi s stanovanjsko politiko v naši državi in pa seveda, koliko časa boste čakali na najemno stanovanje v sedanjih pogojih.

V zadnjih dneh smo bili obveščeni, da bosta sklada tudi odkupovala starejša stanovanja in jih nato plasirala na trg.

V oddaji boste lahko neposredno sodelovali s svojimi vprašanji v omenjenem času na številki  01 786 0 400. Oddajo pa lahko poslušate na frekvencah: 93,1, 97 in 105,30 MHz. Vabljeni k poslušanju!

Borut Pogačnik

SPOMINI ŽIVIJO DLJE KOT LJUDJE

»ONKRAJ NIHČE NE BO NOSIL UNIFORME«

Pred nekaj leti, smo pri izvajanju posebnega socialnega programa Veriga psihosocialne oskrbe in druženja, naleteli tudi na nekdanjega »očeta naroda« dr. Janeza Stanovnika, ki je bil prijetno presenečen, da obiskujemo vse vrste invalidov in med njimi tudi invalide vseh vojn. V pogovoru je pohvalil naša neideološkost, saj, kot je dejal: »Tam Onkraj ne bomo nosili nobenih uniform«.

Bil sem kar malce presenečen, da je njegov pogled na življenje in smrt pravzaprav idealističen. Vendar sem kasneje izvedel, da je bil eden tistih slovenskih kristjanov – partizanov, ki je imel v enem žepu rožni venec, v drugem pa partijsko knjižico. Celo, ko je obiskoval Klasično gimnazijo v Ljubljani, je vedno pred poukom namenil pol ure molitvi. Da se je pridružil partizanskemu gibanju pa ga je spodbudila kolaborativna drža takratne slovenske in še posebej takratnih slovenskih ljubljanskih oblasti, je povedal v zanimivem sobotnem dopoldnevu. Kolikor vem, je ostal zvest svojim idealom do smrti.

Borut Pogačnik 

ČASOPIS MORA PRITI DO UPORABNIKOV

Ko obiskujemo številne invalide širom po Sloveniji, ugotavljamo, da kljub opremljenosti z računalniki od svojih matičnih organizacij ne dobivajo spletnega časopisa Sporočevalca, čeprav smo se že nekajkrat na različnih sestankih in posvetih dogovorili, da je to naš skupni časopis in hkrati vezivo Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, kakor tudi sledi iz vsakokratne vsebine, pa organizacije tega ne pošiljajo svojim društvom in ta svojim članom na terenu, ki imajo elektronske naslove.

Menimo, da imajo uporabniki popolno pravico, da so obveščeni o vseh dogodkih, pa tudi o odmevih na dogodke. Verjetno ni težko pritisniti na eno od tipk računalnika in se s tem celoten nabor članstva obvesti na hiter in nezamuden način. To je najmanj, kar lahko društva store za svoje člane.

Borut Pogačnik