Peto strokovno srečanje društev bolnikov s kroničnimi imunsko pogojenimi vnetnimi boleznimi (Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB), Društvo psoriatikov Slovenije, Društvo revmatikov Slovenije) je potekalo 5.4.2017 v prostorih Domus Medica.
Organizator letošnjega strokovnega srečanja je bilo društvo za KVČB. Glavna tema srečanja, ki se ga je udeležilo okoli 60 članov vseh treh društev, je bila zdravstvena pismenost kroničnih bolnikov. O različnih vidikih zdravstvene pismenosti ter o problematiki, ki jo morajo poznati ljudje, ki živijo s kroničnimi boleznimi so spregovorili strokovnjaki različnih strok. Predstavniki bolnikov so opozorili tudi na dejstvo, da bolniki pogosto niso ustrezno informirani o zdravljenju, kot se je denimo to zgodilo ob nedavni menjavi biološkega in podobnega biološkega zdravila v UKC Ljubljana.
V uvodnem delu strokovnega srečanja sem kot predsednica društva za KVČB, organizatorja srečanja povedala in poudarila: »Vsi, ki živimo s kroničnimi boleznimi, dobivamo in tudi zahtevamo vedno večjo možnost (so)odločanja o lastnem zdravljenju in hkrati postajamo odgovorni za svoj prispevek pri doseganju čim boljših rezultatov zdravljenja. Za odgovorno sodelovanje v procesu zdravljenja pa je v prvi vrsti pomembno dobro poznavanje svoje bolezni. Postati moramo strokovnjaki za svojo bolezen. Pa ne samo to – dobro moramo poznati delovanje in strukturo zdravstvenega sistema in delovanja zdravstva nasploh. Za tako delovanje bolnika pa je najprej potrebna dobra zdravstvena pismenost.«
S predstavitvijo delnih rezultatov ankete o zdravstveni pismenosti bolnikov s kroničnimi imunsko pogojenimi vnetnimi boleznimi, nas je seznanil in jih predstavil Dušan Baraga, dr. med. V predavanju je primerjal pismenost, razumevanje navodil in razumevanje zdravljenja različnih tipov kroničnih bolnikov, ki so sodelovali pri anketi. Tadeja Polanc, ki že nekaj več kot 8 dela na oddelku za gastroenterologijo nam je v predavanju predstavila vlogo medicinskih sester v ambulanti KVČB in pojasnila, da je naloga sester KVČB dobro poznati bolezen in o njej izobraževati tudi bolnika in ga med zdravljenjem podpirati. Specializirana sestra bolniku ob strokovni podpori daje občutek varnosti in razumevanja in predstavlja povezovalni člen med bolnikom in zdravnikom, pa tudi družinskimi člani ali skrbniki bolnika.
V drugem sklopu je izred. prof. Marija Petek Šter, dr.med., spec. iz ZD Trebnje pojasnila pomen besede adherenca, ki praviloma pomeni jemanje zdravil po navodilih zdravnika. Profesorica nam je razložila, kaj vse vpliva na boljšo ali slabšo adherenco, kako jo lahko v partnerskem odnosu med zdravnikom, sestro, bolnikom in svojci tudi izboljšamo. Nato je Žiga Križaj, iz podjetja PhMR d.o.o predstavil izsledke raziskave o sodelovanju slovenskih bolnikov pri zdravljenju, ki je bila izvedena za Mednarodni forum znanstveno-raziskovalnih farmacevtskih družb v drugi polovici leta 2016. Raziskovalci so preverjali, kako oziroma koliko bolniki sodelujejo, pa tudi, kako ugotovljeno stanje izboljšati. Slišali smo, da je velika večina sodelujočih zdravnikov menila, da bi sodelovanje bolnikov lahko izboljšali, in sicer tako, da bi se z bolniki več pogovarjali in z bolj koordiniranim pristopom vseh zdravstvenih delavcev.
Po odmoru z osvežitvijo smo v tretjem sklopu o zdravilih najprej prisluhnili doc. dr. Tomažu Bratkoviču, mag.farm., iz Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Pojasnil nam je razliko med biološkimi in podobnimi biološkimi zdravili, kjer je povedal, da slednja sicer niso nikoli povsem enaka originalnim, so zelo podobna, a so vseeno skozi raziskave dokazala, da imajo enak učinek. Doc. Bratkovič je kljub zaupanju v podobna biološka zdravila povdaril, da stroka nasprotuje nemedicinskim zamenjavam bioloških zdravil s podobnimi biološkimi, da pa vsekakor podpira uporabo slednjih pri novih bolnikih. Naslednja predavateljica, Jasmina Klopčič, dr. med., iz Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke je spregovorila o pomenu poročanja neželenih učinkov zdravil in nam pokazala, kako in komu je treba neželene učinke poročati, pa tudi da jih lahko poročajo tudi bolniki/uporabniki zdravil in to popolnoma samostojno. Marjeta Jordan, mag. farm., iz Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke nam je kot naslednja predstavila dokumenta, ki ju najdemo v škatlici zdravil: Povzetek glavnih značilnosti zdravila (SmPC) in navodilo za uporabo, ki predstavljata izčiščeno in odobreno stališče glede tveganj in koristi pri uporabi tega zdravila. Oba dokumenta sta preverjen in verodostojen vir informacij o zdravilu tako za zdravnike in zdravstvene delavce, kot tudi za bolnike.
Po tretjem sklopu je sledila okrogla miza, ki jo je moderirala ga. Vesna Tomaževič, v kateri so sodelovali Mateja Saje, Dušan Baraga, Marija Petek Šter, Žiga Križaj, Tadeja Polanec, Tomaž Bratkovič, Jasmina Klopčič in Marjeta Rozman, Andrej Gregorčič, Dragica Dremelj. Po razpravi, v kateri smo govorili o pomenu medicinske sestre v ambulanti KVČB, o problematiki upoštevanja in držanja zdravnikovih navodil glede zdravljenja in odmerjanja zdravil in tudi o menjavi bioloških zdravil s podobnimi biološkimi, je sledila večerja in druženje.
Mateja Saje