OSVEŠČENOST LJUDI O DOWNOVEM SINDROMU

V zelo pestri kontaktni radijski oddaji, je dr. Jana Šelih, v sredo, 31. marca, podala toliko pomembnih informacij o življenju in delu oseb z Downovim sindromom, tako da so lahko vsi, ki jih to vsaj malo zanima, dopolnili svoj mozaik znanja o tej vrsti invalidnosti. Danes pa lahko na prvi strani preberete tudi njen članek.

V oddaji pa smo se dotaknili tudi zelo intimnih in etičnih vprašanj, kot je recimo to, ali se, po njenem mnenju, noseče matere, odločijo za porod in ne  za prekinitev nosečnosti, če vedo, da bodo rodile otroka z Downovim sindromom. Mnenja je bila, da je to zelo usodna in pomembna odločitev, ki pa ne zadeva samo mater, ampak seveda tudi očete in še druge družinske člane. Vedeti je namreč potrebno, da je še vedno veliko predsodkov in stereotipov o invalidnosti nasploh ter še posebej o Downovem sindromu, ki je tudi viden navzven.

Govorila je tudi o svoji izkušnji, saj je njena hči stara 25 let. Prav z njo pa smo imeli prvo oddajo, ko je bila hčerka stara komaj eno leto na takratnem Radiu Žiri. Te oddaje se še živo spominja, saj je bila pot do Žirov preko Stare Vrhnike in Podlipe takrat zelo pustolovska zaradi cestnih razmer. Vsekakor pa je bila in je še mnenja, da so te naše oddaje veliko prispevale k preseganju stereotipov in predsodkov o invalidih in invalidnostih.

V večini naših oddaj, ki so kontaktne, imajo besedo tudi poslušalci. Tako so tudi to sredo sodelovali s svojimi vprašanji. Poslušalka z Gorenjskega je vprašala, če niso morda osebe z Downovim sindromom bolj izpostavljene v starosti različnimi vrstam demenc kot pa ostala populacija? Dr. Šelihova je povedala, da so bolj opazne kardiološke težave, ko se že pri otrocih z Downovim sindromom pojavljajo manjše luknjice v srčnem tkivu, kar pa zadeva dementnost pa je nevrološka stroka mnenja, da res prihaja do nekoliko bolj pospešenega staranja, ki lahko, tako kot pri ostali populaciji, rezultira v kakšni od vrst demenc.

Drugo poslušalko pa je zanimalo, kakšne so sploh možnosti zaposlovanja otrok z Downovim sindromom? Kot je tudi primer z njeno hčerko, se ti otroci po končani devetletki, običajno izpopolnjujejo v Zavodu CIRIUS v Kamniku, zatem pa največkrat v varstveno delovnih centrih po Sloveniji ali pa morda najdejo delovno mesto tudi v socialnem podjetništvu. Kot vemo, je kar nekaj uspešnih natakarjev in natakaric, prodajalcev v socialnih trgovinah in še v drugih poklicih. So pa uspešni tudi v različnih zvrsteh plesa in drugih kulturnih dejavnostih. V tej oddaji smo povedali tudi, zakaj je Mednarodni dan Downovnega sindroma, ravno 21. marca, ki pa je letos tudi sicer pomemben, saj smo v letu 2021. To je pomembno zaradi trisomije 21. kromosoma.

Borut Pogačnik