POGLED NAZAJ IN NAPREJ

Dne, 16. marca, je minilo natanko leto dni odkar smo na široko odprli vrata Združenja invalidov – Foruma Slovenije, z razliko od mnogih, ki so ta vrata zaprli, in pričeli s tako domišljeno in načrtovano pomočjo vsem ranljivim skupinam, kot to po naših informacijah, ni storila nobena podobna organizacija v Sloveniji. Priskočili smo namreč na pomoč na štirih frontah.

Takoj po objavi epidemije, sem naložil vsem našim izvajalcem posebnega socialnega programa Veriga psihosocialne oskrbe in druženja, da gredo na teren in da pod vsemi zaščitnimi ukrepi, prično s pomočjo prebivalstvu, še zlasti ranljivim skupinam, kamor spadajo invalidi, bolniki, starejši, in tudi pripadniki romske skupnosti, saj smo imeli že desetletja prej, izjemne izkušnje pri pomoči tovrstnim skupinam prebivalstva.

Kaj je tu posebnega in bistvenega? Kot prvo mora ohraniti organizacija, kot je že 25 let naša, absoluten stik s svojim članstvom, ki pa ne sme in ne more biti samo preko internetnih povezav, ampak mora biti tudi v živo: tako na terenu, kot tudi s pomočjo telefonskih navezav. Nemudoma smo oblikovali Dežurno psihosocialno službo za pomoč in oporo ranljivim skupinam, ki je in še deluje ves čas krize, od 8. do 21. ure, ter po potrebi tudi pred ali po tem času, kakor tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. O tej dežurni službi so poročale tudi skoraj vse medijske hiše v tej državi.

Izvajalcem na terenu smo naročili, da se takoj vključijo v vse dejavnosti pri oskrbi članic in članov, kakor tudi vseh tistih, ki so iskali takšno pomoč pri nas: pri dostavi zdravil, hrane in vseh drugih življenjsko potrebnih stvari. Namesto njih smo tudi na grobovih preminulih prižigali sveče ter jim poročali, kje in kako so jih pokopali ter posredovali še pri drugih pietetnih zadevah.

Nemudoma smo pristopili k širokemu naboru ozaveščanja in obveščanja javnosti o vseh pomembnih zadevah, ki zadevajo covid-19 ter tako pričeli izdajati v še večjem obsegu naš spletni časopis Sporočevalec, ki je izhajal že prej deset let, zdaj pa smo ga še obogatili s temi novimi vsebinami, ker je za mnoge tudi edina oblika obveščanja, ker niso naročeni na druge časopise. Vsem tistim, ki nimajo računalnikov, smo in še pošiljamo Sporočevalca v tiskani verziji – brezplačno, na njihove domače naslove.

Pod vsemi varnostnimi ukrepi, smo pričeli z velikim entuziazmom oblikovati številne radijske oddaje, kamor smo vabili tudi pomembne strokovnjake, ministre in druge osebe, ki so pomagale ozaveščati javnost o koroni ter tudi vlivati potrebno upanje in optimizem v skorajšnji prihod cepiv. Tudi ko so cepiva le delno dostopna, smo in še pozivamo državljane k cepljenju ter poskušamo razbliniti vse predsodke in stereotipe z vidika odklonilnosti.

Mnenja smo, da smo v tem letu veliko prispevali tudi k preventivi in aktualnim problemom s suicidalnostjo, saj smo imeli veliko klicev, tudi mlajših oseb, ki so zaradi svoje že morebiti prisotne depresivne osebnostne strukture, zdaj prihajale še v večjo stisko glede tesnobnosti in drugih nevrotičnih simptomov, ki so se v tem času še posebej izpostavili.

Izjemen prispevek čutimo vsak dan pri tem, ko z veseljem rešujemo tudi povsem vsakdanje primere težav, ki so jim jih izpostavljene prej omenjene skupine, od urejanja grobov, odvoza smeti, popravila invalidskih vozičkov, prevozov do urgentnih centrov in na naročene preglede, kakor tudi urejanje različnih težav, ki so jih klicatelji imeli s strani sodišč, organov pregonov in drugih institucij. Pri vsem tem, nismo gledali na uro in tudi ne na stroške, ki rastejo iz dneva v dan.

Nekoliko smo pogrešali tudi kakšno Jabolko navdiha od Predsednika Republike, vendar smo, kot vse kaže, preživeli tudi vso to burnost tega, lahko rečemo zgodovinskega obdobja epidemije. Seveda pa vsi ti, ki delamo na tem področju, potrebujemo podporo in tudi sam jo poskušam dati vsem našim sodelujočim, ko se oglašajo z različnih koncev Slovenije, da velikokrat res težko zmorejo vsa bremena, še posebno ob koncih tedna.

Toda pogled nazaj, ko tudi nihče od nas, na srečo ni zbolel zaradi covida-19, nam vpliva pogum za spoprijem tretjim ali celo četrtim valom te epidemije. V vseh zgodovinskih obdobjih, tudi ko je »pljučna kuga«, ki je bila verjetno pred stoletji predhodnik covida-19, že razsajala po naših krajih, so se vedno našli ljudje, ki niso zbežali od težav, ampak so se pogumno spoprijeli s kugo in okuženimi, da je naš rod tudi v tem pogledu lahko preživel!

Borut Pogačnik