KAKO OPRAVITI S TESNOBNOSTJO!

Tesnobnost, ali s tujko anksioznost, se pojavlja v večini primerov oseb, ki se oglašajo na našo, ali pa na druge dežurne službe organizacij, ki so (nekatere) šele zdaj pristopile k dežurnemu reševanju stisk in težav prebivalstva.

Čeprav večino teh težav psihiatrična stroka zdravi z anksiolitiki, pa je potrebno vedeti, da s tem blažimo bolj ali manj simptome, ne pa vzrokov za nastanek tovrstnih bojazni, ki se potem kažejo oziroma se občutijo kot tesnobnost. Pri razkrivanju globljih vzrokov anksioznosti, ki jo je Karen Horney, znana ameriška psihoanalitičarka, poimenovala kot gonilo nevroz, je potreben uvid v samo funkcioniranje možganov.

Na kratko povedano: anksioznost se ustvari na temelju različnih in tudi zelo zgodnjih frustracij, skratka razočaranj in prikrajšanosti na številnih področjih življenja, v možganih kot grozd nevronov, ki se z leti samo še povečuje, ko se ti nevroni medseboj »pogovarjajo«. Optika človeka z anksioznostjo, je namreč optika večne žrtve, ki na ta način samo zbira dokaze o krutosti oseb in dogodkov, ki jih na ta način ta optika vidi. »Žrtve« so namreč povsem slepe za vse druge pozitivne vidike življenja in izkušnje. Prisegajo na številne »dokaze«, ki kot da pritrjujejo njihovemu pogledu na svet, ki postaja zato vedno bolj negativen.

Skupek nevronov v možganih je podoben neki ekipi navijačev, ki glasno ali povsem subtilno vzpodbuja določeno dogajanje. Rešitev je v tem, da oblikujemo nov grozd nevronov, ki bo preglasil prej omenjenega in na ta način vpeljal pri osebi s to težavo pozitivnejši odnos do življenja.

Na naši dežurni psihosocialni službi, kjer se veliko ukvarjamo prav s to težavo, se je to povsem potrdilo in tudi mogoče rešitve, ki jih klicateljem svetujemo v takih primerih. In kaj svetujemo? Potrebno je metodično spreminjati dosedanji način življenja, še zlasti prostega časa tako, da ti pričnejo hoditi, kot prvo, iz svojih stanovanj in tovrstnih »skrivališč« ali zavetij, ker je prav za te osebe značilno, da se želijo odmakniti od toka življenja. Kot drugo pa jim svetujemo, da se poskušajo udeleževati različnih prijetnih srečanj, ki jih tudi lahko sami vzpodbujajo ter na ta način dobivajo tudi bolj pozitivne odzive iz zunanjega sveta. Potrebno je kar nekaj volje in naporov, da se tovrstni novi nevronski grozdi oblikujejo in da so stalno podprti s čimbolj veselimi, prijetnimi in humornimi vsebinami ter dogodki.

Odsvetujemo jim poslušanje in gledanje neprijetnih in zloveščih vsebin, ki jim, kot že rečeno, samo utrjujejo in potrjujejo njihovo tragično vizijo sveta. Pri tem je seveda popolnoma jasno, da na že oblikovane informacije o čemerkoli ne morejo vplivati in da je kakršnokoli komentiranje post-factum samo v nesrečo njihovi, že tako razlahljani duševnosti. Enostavno morajo zavibrirati z nekimi novimi nihaji, ki se bodo kasneje oblikovali tudi v bolj pozitivno izhodišče in prenovljen življenjski nazor.

Kot so pokazali primeri, ki smo jih obravnavali od 16. marca lani naprej, se je to povsem potrdilo in se še kaže kot pomembna iztočnica pri razreševanju tovrstnih težav. Anksiolitiki tega ne morejo početi, saj vplivajo samo na trenutne simptome, kar je podobno, kot če bi imeli v čevlju star žebelj in bi ta isti čevelj vsak dan obuvali ter si dajali zdravila proti bolečinam, namesto da bi ta čevelj vrgli za vedno vstran.

Borut Pogačnik