ŠE O KORONAVIRUSU

Na Radiu Zeleni Val smo v ponedeljek, 2. marca 2020 ob 12.30 uri, za njihovo Informativno oddajo (dnevna poročila) posneli tudi izjavo o paniki in o stresu, ki navdaja ta hip prebivalstvo naše države. O tem je govoril naš urednik Borut Pogačnik in med drugim pojasnil mehanizme stresa.

Poglejmo, kako sploh pride do stresa ob tem primeru panike ob vseh informacijah o koronavirusu.

Del možganov, ki se imenuje amigdala se nezavedno ves čas našega budnega in celo nebudnega stanja, »ozira« na to, kaj se dogaja v našem okolju, kakšne so govorice. Svojo informacijo o kakršnokoli nenavadni ali ogrožajoči morebitni situaciji pošlje v predel možganov, ki se imenuje hipotalamus. Hipotalamus skrbi za uravnavanje hormonov in sporočilo preda hipofizi. Ta pa naroči nadledvični žlezi da sprosti hormon stresa – kortizol. Tako je v hipu oblikovana stresna os.

Amigdala pa se sporazumeva hkrati tudi z hipokampusom, kjer je sedež spomina, kjer se v takih primerih presodi, ali je bil že kdaj podoben primer in kako ogrožajoč je bil. Ob tem pa sodeluje še prefrontalni reženj, ki je odgovoren za presojo. Težave na tem področju so opazne, kadar ljudje reagirajo v situaciji neprimerno, ko zaradi povsem neogrožajočega vzroka kričijo, napadajo sovoznike v prometu ali pa recimo podrejeni svojega šefa ali direktorja na način, ki ni pričakovan v medosebnih odnosih, nadere.

Kdor stalno živi v stresu, se mu stalno ustvarja stresni hormon – kortizol in prav ta uničuje spomin v hipokampusu in prispeva k pojavom depresivnosti in anksioznosti. Obenem pa seveda tudi omogoča, da se skozi čas pojavijo tudi vse okoliščine, ki vodijo k izbruhu Alzheimerjeve pa tudi Parkinsonove bolezni, ali drugih demenc.

Skratka stres nas lahko res privede v stanje, ko smo še bolj dojemljivi za vse vrste virusov in bacilov.